HOZANA.si: Brevir

«  »

13. 9. 2017, Sreda, Sv. Janez Zlatousti, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Janez Zlatousti (13. september)

Info …

SV. JANEZ ZLATOUSTI, ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Janez Zlatousti (ok. 350–407) je zaslužil svoj priimek z odličnim pridiganjem. Zaradi neustrašne obrambe katoliških resnic je bil ta carigrajski patriarh preganjan od cesarjev in je v pregnanstvu tudi umrl (14. sept. leta 407).
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali cerkvenim učiteljem.

Povabilo

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi


O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo .
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Namig: vzemi pesem od hvalnic, ki je lastna

[S]

Pesem

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

[D]

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

Ps 88,2–38  Gospodovo usmiljenje do Davidove hiše

Iz Davidovega rodu je Bog poslal Jezusa, Odrešenika, kakor je bil obljubil (Apd 13,22.23).

I

Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval, *

tvojo zvestobo bom oznanjal vsem rodovom.

Tvoja zvestoba je zasidrana v nebesih, *

rekel si: »Moje usmiljenje ima večne temelje. —

 

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem; *

Davidu, svojemu služabniku, sem prisegel.

Za zmeraj utrdim tvoje potomstvo, *

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« —

 

Gospod, nebesa slavijo tvoja čuda, *

tvojo zvestobo opevajo angelski zbori.

Kdo se more v nebesih primerjati Gospodu, *

kdo mu je podoben med angeli?

Bog je vzvišen nad vsemi svetimi, *

velik in čudovit, bolj kot vsi okoli njega. —

 

Kdo ti je enak, Gospod, Bog vsemogočni? *

Mogočen si, venča te tvoja zvestoba.

Ti gospoduješ viharnemu morju, *

ti krotiš besneče valovje.

S hudimi šibami si kaznoval Egipčane, *

s svojo močno roko si razkropil sovražnike. —

 

Tvoja so nebesa, zemlja in vesolje, *

kar je v njih, si ti naredil.

Sever in jug si ti ustvaril, *

zahod in vzhod se radujeta tvojega imena.

Ti si mogočna obramba in varno zavetje, *

ti si moja trdna opora.

Pravičnost in pravica sta temelj tvojega kraljestva, *

pred teboj hodita milost in zvestoba. —

 

Blagor ljudstvu, ki te proslavlja, *

povsod ga spremljaš z ljubečim pogledom.

V tvojem imenu se bodo vedno veselili, *

se tolažili s tvojo pravičnostjo.

Vsa njihova moč prihaja od tebe, *

vse premorejo s pomočjo tvoje milosti.

Gospod nas zvesto varuje, *

sam sveti Bog nas vlada. —

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.
2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

II

Nekdaj si govoril: »Nadel sem krono junaku, *

povzdignil sem izvoljenca izmed svojega ljudstva.

Našel sem Davida, svojega služabnika; *

da bi mi bil posvečen, sem ga mazilil.

Zato bo z njim vedno moja močna roka, *

podpirala ga bo moja desnica. —

 

Ne bo ga premagal sovražnik, *

ne bo ga stiskal hudobnež.

 

Njegove nasprotnike bom ponižal, *

kaznoval njegove sovražnike.

Moja zvestoba in milost ga bosta spremljala, *

njegova moč se bo dvignila v mojem imenu.

Njegovo oblast razširim do morja, *

do velike reke njegovo pravico. —

 

Klical me bo: ‚Ti si moj oče, *

moj Bog, moje zavetje in moja rešitev.‘

Postavim ga za prvorojenca, *

za najvišjega med vladarji zemlje.

Na veke mu ohranim svojo naklonjenost *

in moja zaveza z njim ostane trdna.

Njegov rod bo trajal na veke, *

njegov prestol ostane vekomaj.« —

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.
3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

III

»Če moji otroci zapustijo mojo postavo *

in ne hodijo po mojih potih,

če oskrunijo moje zakone *

in se ne držijo mojih zapovedi,

bom s šibo kaznoval njih pregrehe *

in z udarci njihovo krivdo. —

 

Ne bom jim pa odtegnil svoje naklonjenosti *

in svoje zvestobe ne bom prelomil.

Ne bom oskrunil svoje zaveze, *

kar sem obljubil, ne bom preklical.

Kako bi mogel Davidu lagati, *

ko sem mu prisegel pri svoji svetosti.

Njegov zarod bo ostal na veke *

in njegov prestol bo pred menoj kot sonce.

Na veke ostane kot luna, *

zvesta priča na nebu.« —

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

– Tvoje besede, Gospod, človeka razsvetljujejo.
– Preprostim in malim daješ, da jih razumejo.

PRVO BERILO

Iz knjige preroka Habakuka (2, 5-20)

Prekletstva zoper tlačitelje

Gotovo ne bo obstal verolomnež, človek, ki nenehoma ruši, ki odpira svoje žrelo kakor podzemlje in je nenasiten kot smrt; vse narode grabi k sebi in vleče nase vsa ljudstva. Vsi ti zaženo zoper njega zbadljivko, zasmehljivo puščico, uganko, rekoč: Gorje mu, kdor kopiči, kar ni njegovo - doklej? in se obremenjuje z dolgovi! Mar se ne dvignejo naglo tvoji upniki, se ne prebudijo tvoji terjavci? Tedaj boš ti njihov plen. Ker si ti mnoge oplenil, bo ostanek ljudstev tebe oplenil, zakaj prelival si kri in stiskal deželo, mesto in vse, ki v njem bivajo.

Gorje mu, kdor grabi dobičke, usodne za njegovo hišo, da bi na visoko postavil svoje gnezdo in se zavaroval pred nesrečo! Sklenil si, kar je tvoji hiši v sramoto; ko pokončuješ mnoge narode, proti samemu sebi grešiš, zakaj kamen vpije iz stene, in škarnica v ostrešju mu odgovarja.

Gorje mu, kdor s krvjo zida mesto in naselje ustanavlja s krivico! Glej, ali ne pride od Gospoda nad vojskami, da se ljudstva za ogenj trudijo in narodi mučijo za prazen nič? Zemlja se bo napolnila s spoznavanjem Gospodove slave, kakor vode napolnjujejo morje.

Gorje mu, kdor s strupom napaja svojega bližnjega, ga upijanjuje zato, da bi gledal njegovo nagoto! Nasitil si se s sramoto, namesto s častjo!

Pij tudi ti, da dobiš vrtoglavico! Čaša Gospodove desnice se obrne k tebi in sramota pokrije tvojo slavo. Kajti nasilstvo, storjeno na Libanonu, te stisne, in trpinčene živali te prestrašijo zaradi prelite človeške krvi, in ker si stiskal deželo, mesto in vse, ki v njem bivajo.

Gorje mu, kdor pravi lesu: »Zbudi se!«, nememu kamnu: »Vstani!« Glej, prevlečen je z zlatom in srebrom, a v njem ni diha življenja. Gospod pa je v svojem svetem templju, naj umolkne pred njim vsa zemlja!

SPEV (Rimlj 2,12; 3, 23; 11, 32)

Katerikoli so grešili brez postave, se bodo tudi brez postave pogubili; in katerikoli so grešili pod postavo, bodo po postavi obsojeni. * Zakaj vsi so grešili in so brez božje slave.

Bog je vse skupaj vklenil v nepokorščino, da bi se vseh usmilil. * Zakaj vsi so grešili in so brez božje slave.

[L]

DRUGO BERILO

Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti

Iz govorov sv. Janeza Zlatoustega, škofa (Pred izgnanstvom, 1-3)

Kristus je moje življenje, smrt pa dobiček

Veliko neviht in viharjev nam grozi, a se ne bojimo, da bi nas zrušili, ker smo postavljeni na skalo. Naj besni morje, skale ne bo premaknilo. Naj se dvigajo valovi, ne bodo potopili Jezusovega čolna. Česa naj se torej bojimo? Smrti? Meni je življenje Kristus in smrt dobiček. Mogoče izgnanstva? Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje. Zaplembe premoženja? Nič nismo prinesli na svet, tudi odnesti ne moremo nič. Zaničujem grožnje tega sveta in njegovim dobrinam se posmehujem. Ne bojim se uboštva, ne hrepenim po bogastvu, ni me strah smrti, ne želim si življenja, razen da bi vam koristil. Zaradi tega omenjam sedanja dogajanja in vas prosim, ne izgubite zaupanja.

Ne čuješ Gospoda, ki pravi: Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi? Mar ne bo torej navzoč tam, kjer je tako številno ljudstvo, ki ga združuje vez ljubezni? Mar se zanašam na svoje moči? Ne, ker imam njegovo jamstvo, imam njegovo besedo. Ta mi je v oporo, ta mi je v varnost, ta je moj mirni pristan. Čeprav bi se ves svet zamajal, imam božje pismo, berem njegovo besedo. Ta je moja varnost in obramba. On pravi: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.

Kristus je z menoj, koga bi se bal? Čeprav bi mi grozilo valovje vseh morij ali bes knezov tega sveta, vse to je zame le pajčevina. Če bi me vaša ljubezen ne zadrževala, bi se niti trenutek ne obotavljal oditi drugam še danes. Vedno ponavljam: Gospod, zgodi se tvoja volja. Storil bom, kar boš hotel ti, ne kar hoče ta ali oni. Tvoja volja je moj obrambni stolp, nepremakljiva skala, palica, na katero se lahko oprem. Če Bog tako hoče, dobro! Če hoče, da ostanem, hvala. Kjerkoli me bo hotel imeti, mu bom hvaležen.

Kjer sem jaz, tam ste tudi vi. Eno telo smo in ne loči se glava od telesa, ne telo od glave. Čeprav smo daleč narazen, smo združeni v ljubezni, še smrt nas ne more ločiti. Telo bo umrlo, duša pa bo živela in ne bo pozabila na svoje ljudstvo. Vi ste moji rojaki, starši, bratje, otroci, moji udje ste, moje telo, moja luč, bolj ljubljeni od svetlobe dneva. Mar mi more prinesti sončni žarek večjo radost kot vaša ljubezen? Žarek mi je koristen v sedanjem življenju, toda vaša ljubezen mi plete krono za prihodnje življenje.

SPEV (2 Tim 2, 9-10; Ps 26,1)

Za evangelij trpim do vezi kakor hudodelec, ali božja beseda ni vklenjena. * Vse prenašam zaradi izvoljenih.

Gospod je moja luč in moja rešitev, zato se ne bojim nikogar. * Vse prenašam zaradi izvoljenih.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, moč vseh, ki zaupajo v tebe. Sveti škof Janez Zlatousti se je po tvoji dobroti proslavil s čudovitim darom govora in z zvestobo v vseh preskušnjah. Njegov nauk in zgled naj nas utrjujeta v nezlomljivi zvestobi evangeliju. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

pesem, sklepna prošnja

[L]

Pesem
Zbori nebeški te srečni častijo,
Janez ti sveti, z njimi še naša
hvalnica danes se dviga v nebesa,
sveti učitelj.

 

Zlate zares so vse tvoje besede
vrele iz modrosti in srca globine,
vselej so v živo zadele rojake,
zdravile rane.

 

Vzor si edinstven kreposti možate,
vate ozirali so se premnogi,
Pavla posnemal si v svojem življenju,
zvesti služabnik.

 

Strašil se nisi cesarja ukazov,
srd te njegov je v tujino preganjal,
bil si mučenec, čeprav ne po krvi,
priča Gospoda.

 

Prošnje nam tvoje naj bodo v podporo,
k Bogu domov ko bedni hitimo,
kjer bomo peli pesem ljubezni
večno ob tebi. Amen.

[D]

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

Ps 85   Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo.   —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke. 

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.
2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

Iz 33,13–16  Gospod bo sodil po pravici

Obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč (Apd 2,39).

 

Čujte vi, ki ste daleč, kaj sem storil, *

spoznajte mojo moč vi, ki ste blizu.

V svetem mestu trepetajo tudi grešniki, *

brezbožnih se je polastila groza.

Kdo od vas more vztrajati ob očiščujočem ognju, *

kdo izmed vas obstati pri večnem plamenu? —

 

Le kdor živi pravično *

in govori resnico.

Kdor zametuje pohlepnost in izsiljevanje *

in ne sprejema podkupnine.

Kdor niti slišati noče o sodelovanju pri ubojih *

in noče niti videti hudobije. —

 

Temu je Bog pripravil varno zavetje *

in mu preskrbel vse potrebno za življenje. —

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.
3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

Ps 97   Vladar sveta prihaja k sodbi

Ta psalm pomeni Gospodov prvi prihod in vero vseh narodov (sv. Atanazij).

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

ker je storil čudovita dela.

Zmagala je njegova ljubezen *

in njegova vsemogočnost.

Gospod je naznanil, da prihaja odrešenje; *

narodom je razodel svojo pravičnost.

Dokazal je svojo dobroto in zvestobo *

v blagor svojega ljudstva.

Vsi kraji zemeljske oble so videli, *

kako naš Bog rešuje. —

 

Radujte se v Gospodu vse dežele, *

veselite se s petjem in godbo.

Pojte Gospodu ob spremljavi na strune, *

s harfo in glasnim petjem.

Rog naj trobi, donijo naj trobente, *

vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva. —

 

Buči naj morje in kar ga napolnjuje, *

vriskaj vesoljni svet in njegovi prebivalci.

Reke naj veselo pljuskajo z valovi, *

tudi gore naj se radujejo.

Naš Gospod prihaja vladat zemljo, *

ves svet in vsa ljudstva bo sodil pravično. —

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

[S]

Kratko berilo (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Spev z odpevom

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Prošnje

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, moč vseh, ki zaupajo v tebe. Sveti škof Janez Zlatousti se je po tvoji dobroti proslavil s čudovitim darom govora in z zvestobo v vseh preskušnjah. Njegov nauk in zgled naj nas utrjujeta v nezlomljivi zvestobi evangeliju. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak bo imel luč življenja, govori Gospod.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

To je moja zapoved, da se ljubite med seboj (Jn 15,12).

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

1 Odpev Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak bo imel luč življenja, govori Gospod.
2 Odpev Siromak sem in beden, toda Gospod skrbi zame.

Ps 69   O Bog, pridi mi na pomoč

Gospod, reši nas, potapljamo se (Mt 8,25).

 

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

 

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!«  —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

2 Odpev Siromak sem in beden, toda Gospod skrbi zame.
3 Odpev Bog ne bo sodil po videzu, ampak po pravici in resnici.

Ps 74   Gospod je naš najvišji sodnik

Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal (Lk 1,52).

 

Slavimo te, Gospod, in častimo, *

hvalimo te in oznanjamo tvoja čudovita dela. —

 

Gospod govori: »Moja pravičnost bo slavila zmago *

ob času, ki ga jaz določim.

Naj se trese zemlja s svojimi prebivalci, *

jaz trdno držim njene temelje. —

 

Prevzetnim govorim: ,Nikar se ne bahajte!‘ *

Hudobnim pravim: ,Ne bodite predrzni!‘

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu, *

ne govorite drzno proti Bogu. —

 

Pravica ne pride ne od vzhoda ne od zahoda, *

ne od severa ne od juga.

Le Gospod je tisti, ki pravično sodi, *

enega poniža, drugega poviša. —

 

Čaša Božjega srda je pripravljena, *

vsi hudobni na zemlji bodo okusili Božjo jezo.«

 

Jaz pa bom poveličeval Gospoda vekomaj, *

prepeval bom hvalnice živemu Bogu.

Zlomil bom moč hudobnih, *

le pravični bodo slavili zmago. —

3 Odpev Bog ne bo sodil po videzu, ampak po pravici in resnici.
Opoldne

Kratko berilo (1 Kor 13,8–9.13)
Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla. Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

– Tvoja dobrota, Gospod, naj nas spremlja,
– saj zaupamo vate.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč. Po Kristusu, našem Gospodu.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

pesem, sklepna prošnja

[L]

Pesem
Zbori nebeški te srečni častijo,
Janez ti sveti, z njimi še naša
hvalnica danes se dviga v nebesa,
sveti učitelj.

 

Zlate zares so vse tvoje besede
vrele iz modrosti in srca globine,
vselej so v živo zadele rojake,
zdravile rane.

 

Vzor si edinstven kreposti možate,
vate ozirali so se premnogi,
Pavla posnemal si v svojem življenju,
zvesti služabnik.

 

Strašil se nisi cesarja ukazov,
srd te njegov je v tujino preganjal,
bil si mučenec, čeprav ne po krvi,
priča Gospoda.

 

Prošnje nam tvoje naj bodo v podporo,
k Bogu domov ko bedni hitimo,
kjer bomo peli pesem ljubezni
večno ob tebi. Amen.

[D]

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

Kakor ste deležni trpljenja, tako boste deležni tudi tolažbe (2 Kor 1,7).

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.
2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.

Ps 126 Brez Gospoda je ves trud zaman

Božja zgradba ste (1 Kor 3,9).

 

Če Gospod ne zida hiše, *

se zaman trudijo njeni zidarji.

Če Gospod ne varuje mesta, *

zaman čuje stražnik. —

 

Zaman je vstajati pred svitom *

in sedeti pozno v noč pri delu.

Zaman je za kruh trdo delati, *

ko Bog daje zvestim dvojni delež. —

 

Gospodov dar so tudi sinovi, *

Božje plačilo staršem so potomci.

Kakor si bojevnik pomaga s puščícami, *

tako so staršem v pomoč otroci iz mladosti.

Blagor človeku, ki jih ima obilo, *

ne bo osramočen in ne pozabljen. —

2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.
3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

[S]

Kratko berilo (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Spev z odpevom

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Prošnje

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, moč vseh, ki zaupajo v tebe. Sveti škof Janez Zlatousti se je po tvoji dobroti proslavil s čudovitim darom govora in z zvestobo v vseh preskušnjah. Njegov nauk in zgled naj nas utrjujeta v nezlomljivi zvestobi evangeliju. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2017