Brevir za 13. avgust 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Telo se odpočilo je,
vstanimo neutegoma,
pomoč nam svojo, Oče, daj,
da hvalo ti zapojemo.

 

V ljubezni in ponižnosti
naj vsak te hitro počasti,
vsa naša dela, sveti Bog,
naj danes se s teboj začno.

 

Naj luč prežene noč in mrak
in milost razsvetli duha:
kar v noči zagrešili smo,
naj zgine z zarjo jutranjo.

 

Zaupno, Bog, te prosimo,
naj greh nam ne kali mirú,
naj z dušo te očiščeno
do konca časov hvalimo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

O Bog, neskončna, večna luč,

Trojica sveta, blažena,
češčena bodi vekomaj,
poslušaj naš ponižni glas.

 

Resnica si, to vérujemo,
naš blažen cilj, to upamo,
ljubezen večna si, o Bog,
zato nad vse te ljubimo.

 

Iz tebe, Bog, se vse rodi
in v tebi spet se umiri,
ti si tolažba žalostnim
in vernim trdno upanje.

 

Edino ti ustvarjaš vse,
bogastvo vsem si, vse deliš,
edina luč si vseh stvari,
plačilo vsem, ki upajo.

 

Bog Oče, tebe prosimo,
in tebe, Kristus, Božji Sin,
enako tebe, Sveti Duh,
Trojica sveta, usliši nas. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Poslušaj, moje ljudstvo, kaj ti govorim:
– Jaz sem Gospod, tvoj Bog.

 

To govori Gospod: Vrni se, o Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj po svoji krivdi si padel. Vzemite besede s seboj in vrnite se h Gospodu ter mu recite: »Odpusti vso pregreho in vzemi za dobro, da ti darujemo sad svojih ustnic. Asur nas ne bo rešil, ne bomo več sedli na konja in tega, kar so izdelale naše roke, ne bomo več imenovali ,naš Bog', zakaj pri tebi najde sirota sočutje.« Ozdravil bom njih zablodo, rad jih bom ljubil, zakaj moja jeza se je od njih odvrnila. Bom kakor rosa Izraelu, cvetel bo kot lilija, pognal bo korenine kakor na Libanonu; njegove veje se bodo široko razprostirale, veličasten bo kakor oljka in njegov vonj bo kakor vonj kadila. Vrnili se bodo in sedli bodo pod mojo senco; zopet bodo pridelovali pšenico in gojili vinsko trto: nje vino bo slovelo kot libanonsko. Kaj ima Efraim še skupnega z maliki? Kaznoval sem ga, nato sem ga osrečil. Jaz sem kakor zelena cipresa; iz mene izhaja sad, ki je na njem.

Kdor je moder, bo to razumel, kdor je razumen, bo spoznal, da so Gospodova pota ravna: pravični po njih hodijo, grešniki pa na njih padejo.

SPEV (Oz 14,5; Jl 4,21)

Ozdravil bom njihove zablode in jih ljubil. * Moja jeza se je od njih odvrnila.

Maščeval bom njihovo kri, nočem, da bi ostala nekaznovana, in Gospod bo prebival na Sionu. * Moja jeza se je od njih odvrnila.

Teodoret (ok. 393-466), škof v Čiru v Siriji, eden najpomembnejših grških teologov 5. stoletja

 

Jezus se napoti prostovoljno v trpljenje, o katerem je bilo pisano. Često je o njem govoril učencem, Petra pa je pokaral, ker se je tako z nevoljo sprijaznil z naznanilom trpljenja. Nazadnje je razložil, da se tako dovrši odrešenje vsega sveta. Zato se je tistim, ki so prišli ponj, sam izročil in rekel: Jaz sem tisti, ki ga iščete. Na obtožbe ni odgovarjal, in ko bi se lahko umaknil na varno, tega ni hotel storiti, čeprav se je sicer zalezovanju večkrat umaknil s poti.

Objokuje pa Jeruzalem, da se zaradi svoje nevere bliža pogubi, in napove popolno porušenje nekdaj tako slavnega templja. Mirno prenese, da ga udari v obraz dvakrat usužnjeni človek.

Oklofutan je bil, opljuvan, zasramovan, trpinčen, bičan in nazadnje pribit na križ, sredi med dvema razbojnikoma. K ubijalcem in hudodelcem je bil prištet, sprejel je kis in žolč iz slabega vina, bil je s trnjem kronan (namesto z mladikami in grozdi), v posmeh ogrnjen s škrlatnim oblačilom in s trstom pretepen, s sulico so mu prebodli stran in ga končno položili v grob.

Vse to je pretrpel za naše odrešenje. Kajti tisti, ki so se bili vdali grehu, so si zaradi greha nakopali kazen. On pa, ki je bil sam brez greha in je dosegel popolnost vse pravičnosti, je sprejel nase smrtno kazen grešnikov in s svojim križem uničil razsodbo starega prekletstva. Kristus nas je, pravi Pavel, odkupil iz prekletstva postave, ker je zaradi nas postal prekletstvo; kajti pisano je: Preklet vsak, kdor visi na lesu. S trnjevo krono je pripravil konec Adamovi kazni. Po grehu je bil namreč oni slišal: Prekleta bodi zemlja zaradi tebe: trnje in osat ti bo rodila.

Z žolčem je sprejel nase trpkost in težave umrljivega in trpljenja polnega človeškega življenja. S kisom je prevzel slabšanje človeške narave in ji je naklonil poboljšanje. S škrlatno obleko je pokazal na svojo kraljevsko oblast, s trstom pa na trhlost in ničevost hudičeve moči; s klofuto je razglasil našo osvoboditev, ko je sam prevzel nase naše krivice, zavrnitve in udarce.

Prebodena mu je bila stran, kar nas spominja na Adama. Iz njegove strani pa ni prišla žena, ki je s svojim grehom rodila smrt, ampak vir življenja, ki v dvojnem curku daje življenje vsemu svetu. Prvi nas v krstni kopeli prerodi in ogrne v oblačilo nesmrtnosti, drugi nas pa po tem rojstvu hrani pri božji mizi kakor hrani mleko novorojence.

SPEV (Iz 53,5; 1 Pt 2,24)

Zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij, za naše zveličanje ga je zadela kazen. * Po njegovih ranah smo ozdraveli.

Sam je naše grehe na svojem telesu nesel na križ, da bi mi grehom odmrli in živeli pravičnosti. * Po njegovih ranah smo ozdraveli.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Očeta večnega odsvit,
iz luči luč in luči vir,
ti našim dnem deliš sijaj,
svetlejši si kot sončni žar.

 

Razsvetli, Kristus, nam duha
in v nas ostani vekomaj,
izlij v nas Svetega Duha,
napolni z njim srce do dna.

 

Ljubezen tvoja, o Gospod,
naj dobra dela v nas zbudi,
sovražno prepodi zavist,
pomaga nam iz stisk, težav.

 

Ohrani čisto nam telo
in mislim kaži pravo pot,
naj trdna vera nas krepi,
da nas ne zmotijo laži.

 

Naj luči poln začne se dan
in ves svetal se spet konča:
v Očetu Božji Sin živi
in v Sinu Oče govori. Amen.

Ps 83   Hrepenenje po Gospodovi hiši

 

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; *

moja duša koprni po tvojih dvorih.

Moje srce in moje telo vriskata, *

kličeta k živemu Bogu.

Celo vrabec najde dom in lastovka gnezdo za svoje mladiče *

pri tvojem oltarju, moj kralj in moj Bog vsemogočni. —

 

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, *

Gospod, vedno te hvalijo.

Blagor človeku, ki mu pomagaš, *

ko se odpravlja v tvoje svetišče. —

 

Ko hodi po suhi dolini, mu je kot zelenica, *

ki jo zgodnji dež pokrije z bujnim rastlinjem.

Potuje z vedno večjo močjo in hrepenenjem, *

da bo na sionski gori videl Gospoda. —

 

Gospod vsemogočni, sliši mojo molitev, *

o Bog, poslušaj svojega služabnika.

Ozri se, o Bog, naš varuh, *

poglej na obličje svojega maziljenca. —

 

En dan v tvojih dvorih *

je boljši kot tisoč drugih.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, *

kakor da bi prebival v domovih grešnikov. —

 

Gospod Bog mi je kakor sonce in zavetje, *

Gospod daje milost in slavo.

Bog ne odkloni nobene dobrote *

tistim, ki živijo pošteno.

Gospod, Bog vsemogočni, *

blagor človeku, ki v tebe zaupa. —

Iz 2,2–5  Jeruzalem, mesto miru

 

Poslednje dni se bo zgodilo, *

da si bo Gospod pripravil svetišče na vrhu gore.

Gora se bo dvigala nad griči, *

k njej bodo hiteli vsi narodi. —

 

Številna ljudstva pojdejo tja in bodo govorila: *

»Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče!

Tam nas bo Gospod poučil o svojih potih, *

da bomo hodili po njegovih stezah.

Kajti s Siona bo prišla postava, *

iz Jeruzalema Gospodova beseda.« —

 

Sodil bo med narodi, *

delil bo pravico mnogim ljudstvom.

Prekovali bodo svoje meče in sulice, *

spremenili jih v poljsko orodje.

Ne vzdigne se več narod zoper narod, *

ne bodo se več vadili v vojskovanju. —

 

Božje ljudstvo, pridite, *

hodimo v Gospodovi luči. —

Ps 95   Gospod je vladar in sodnik vse zemlje

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, *

dan na dan oznanjujte, da nas je rešil.

Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, *

med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. —

 

Velik je Gospod in nad vse hvale vreden, *

v svetem strahu mu je treba služiti.

Vsa druga božanstva so prazni maliki, *

naš Bog pa je ustvaril nebo in zemljo.

Njegov obraz odseva veličastvo in dostojanstvo, *

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče. —

 

Pojte slavo Gospodu, vsi narodi, *

priznajte čast in slavo njegovemu imenu.

Prinesite darove in stopite v njegove dvore, *

častite ga z vso slovesnostjo.

Zemlja naj zadrhti pred njegovim obličjem, *

narodi naj govorijo: »Gospod kraljuje.«

Vse vesolje nenehno vzdržuje, da ne omahne, *

ljudstva vlada po pravici. —

 

Veselijo naj se nebesa in zemlja naj se raduje, *

od veselja naj buči morje in kar ga napolnjuje.

Veselijo naj se polja s svojimi sadovi, *

naj se radujejo vsi naši gozdovi.

Veselimo se Gospoda, ki prihaja, *

ki prihaja, da bo sodil zemljo.

Sodil bo svet pravično *

in zveličal ljudstva v svoji zvestobi. —

Kratko berilo  (Jak 2,12–13)
Tako govorite in tako delajte, kakor je treba takim, ki bodo sojeni po postavi svobode. Zakaj brez usmiljenja bo sojen, kdor ne izkazuje usmiljenja, usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.

Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.
— Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Ti edini delaš čudeže.
— Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Odpev k Hvaljen Hvaljen, Gospod, naš Bog.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Hvaljen, Gospod, naš Bog.

Bog je ustvaril ljudi, da bi skupno delali v njegovo slavo. Zato ga vneto prosimo:

O Bog, stvarnik vsega, slavimo te,

– ti si nam dal dobrine sveta in nas vse do zdaj ohranil pri življenju.

Poglej na nas, ko odhajamo vsak na svoje delo,

– naj spolnjujemo tvojo voljo in sodelujemo pri tvojem stvariteljskem načrtu.

S svojim delom naj danes koristimo vsem bratom in sestram,

– da bomo z njimi in zanje gradili svet, ki bo tebi všeč.

Pomagaj nam in vsem, ki jih bomo danes srečali,

– vsem nakloni mir in veselje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Kristus, kralj nebes in zemlje, vodi in posvečuj, vzdržuj in vladaj danes naša srca in telesa, misli, besede in dejanja, da bomo živeli po tvoji postavi. Tako bomo po tvoji dobroti svobodni in rešeni tukaj in v večnosti, kjer z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,89–96  (XII)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda, Gospod, velja za zmeraj, *

trdna je kakor nebesa.

Tvoja zvestoba traja od roda do roda, *

kakor si zemljo utrdil, tako ostane. —

 

Vse obstaja po tvojih zakonih, *

vse stvari tebi služijo.

Ko ne bi bila tvoja postava moje veselje, *

bi bil v svoji stiski že propadel. —

 

Na veke ne pozabim tvojih zapovedi, *

z njimi me poživljaš.

Tvoj sem, zato me reši, *

vedno iščem tvojo voljo. —

 

Grešniki že prežijo, da bi me pogubili, *

jaz pa premišljam tvojo postavo.

Spoznavam, da ima vsaka popolnost svoje meje, *

le tvoja beseda je neskončna. —

Ps 70   Gospod, ne zapusti me v starosti

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me zaradi svoje resnične ljubezni, *

poslušaj me in reši. —

 

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Od tebe pričakujem rešitve, *

ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Moj Bog, iztrgaj me iz rok hudobneža, *

iz pesti krivičnika in zatiralca. —

 

Gospod Bog, ti si moje upanje, *

vate zaupam od mladosti.

Ko sem bil še v materinem telesu, *

si bil že ti moj varuh.

Od materinega naročja si že moja opora, *

vedno zaupam vate.

Bil sem pravo čudo za mnoge, *

ti si bil moje varno zavetje. —

 

Na ves glas te hvalim, *

ves dan ti pojem slavo.

Na stare dni me ne zavrzi; *

ko mi opešajo moči, me ne zapusti.  —

 

Moji sovražniki mi ne dajo pokoja, *

zaroto kujejo zoper mene, strežejo mi po življenju.

Pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte ga in primite! *

Nikogar ni, ki bi ga rešil.« —

 

O Bog, ne oddalji se od mene, *

moj Bog, hiti mi pomagat.

Naj bodo ponižani vsi, ki mi želijo hudo, *

naj se sramujejo vsi, ki me spravljajo v nesrečo. —

Moj Bog, vate bom vedno zaupal, *

vsak dan bolj te bom hvalil.

Ves dan bom poveličeval tvoja čudovita dela *

in tvojo neizmerno dobroto. —

 

Gospod, tvojo moč bom razlagal, *

oznanjal tvojo neskončno pravičnost.

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, *

tvoja čudovita dela hvalim še danes.

Tudi v starosti in osivelosti, *

o Bog, me ne zapusti.

Naj pričujem o tvoji moči svojemu rodu *

in o tvoji slavi vsem, ki pridejo za nami. —

 

Velike reči si naredil v svoji modrosti, *

o Bog, kdo bi enak bil tebi?

Dal si mi preživeti mnoge in hude stiske, *

pa si me spet okrepil in rešil skoraj iz smrti.

Daj, da me bodo spoštovali, *

znova me potolaži. —

 

S harfo bom slavil tvojo ljubezen, *

igral ti bom na citre, Najsvetejši.

Vesel ti bom prepeval hvalo, *

radoval se bom, ker si me rešil.

Vsak dan bom razglašal, da si pravičen, *

ker si ponižal vse, ki mi želijo nesrečo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Določil si, neskončni Bog,
da vode se ne mešajo:
si ene dvignil pod nebo,
odkazal drugim si zemljo.

 

Oblakom, ki so kras neba,
in rekam skupno pa je to,
da sončni žar blažijo nam
in zemlji plodnost dajejo.

 

Dobrotni Bog, daj tudi nam
obilnih milosti zaklad,
da zmote nas ne zavedo
in v stari greh ne pademo.

 

Ko zdaj se bliža mrak noči,
ljubezen v srcu naj gori,
naj ničnosti zavržemo,
se vsega zla otresemo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 122 Vdano zaupanje v Boga

 

Svoje oči dvigam k tebi, *

ki prebivaš v nebesih.

Kot gledajo služabniki v svoje gospodarje, *

tako gledamo mi v tebe, svojega Gospoda.

Kot se ozirajo služabnice v svojo gospodinjo, *

tako se oziramo mi vate, dokler se nas ne usmiliš. —

 

Usmili se nas, Gospod, usmili, *

zakaj silno smo že siti preziranja.

Zasmehujejo nas bogati in ošabni, *

vsi smo do kraja potrti. —

Ps 123 Naša pomoč je v Gospodovem imenu

 

Premisli zdaj, Božje ljudstvo: *

Kaj bi bilo z nami brez Gospoda! —

 

Ko so zoper nas vstali, bi nas žive požrli, *

ker so se v nas besno zagnali.

Preplavili bi nas kakor razdivjane vode *

in odnesli kakor hudournik. —

 

Gospod, bodi zahvaljen, *

ker nas nisi njihovim zobem izročil.

Rešeni smo kakor ptica, *

ki se je ujela v lovčevo zanko.

Zanka se je pretrgala, *

in mi smo bili osvobojeni. —

 

Naša pomoč je v Gospodu, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Jak 4,11–12)
Ne govorite, bratje, slabo zoper drugega. Kdor zoper brata slabo govori ali brata sodi, govori zoper postavo in sodi postavo. Če pa postavo sodiš, nisi izvrševalec postave, ampak sodnik. Eden je zakonodajalec in sodnik: on, ki more rešiti in pogubiti. Kdo pa si ti, ki sodiš bližnjega?

Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.
— Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

K tebi se obračam: Gospod, usmili se me.
— Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

Odpev k Moja duša Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je ozrl na mojo nizkost.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je ozrl na mojo nizkost.

Kristus želi, da bi se vsi ljudje zveličali. Z iskrenim srcem se obrnimo k njemu in ga prosimo:

Hvala ti, ker si nas s svojo dragoceno krvjo rešil iz sužnosti greha,

– daj, da bomo živeli v svobodi otrok tvoje slave.

Nakloni svojo milost našemu škofu … in vsem škofom Cerkve,

– da bodo z veseljem in vneto oskrbovali tvoje skrivnosti.

Daj vsem, ki iščejo resnico, da jo bodo našli,

– in ko jo bodo našli, naj jo še globlje raziskujejo.

Pomagaj sirotam, vdovam in vsem zapuščenim,

– naj čutijo, da si jim blizu, in se te še bolj oklepajo.

Sprejmi milostno naše rajne brate in sestre v nebeško domovino,

– kjer boš z Očetom in Svetim Duhom vse v vseh.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog luči, tvoja svetloba nikoli ne zaide. Privedel si nas do te ure, ko se dan nagiba v noč; razsvetljuj nam temo duha in dobrotno odpusti naše grehe.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen