Brevir za 13. marec 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti.

Držal sem se njegovih potov *

in z grehom od svojega Boga nisem odstopil.

Spolnjeval sem vse njegove zapovedi, *

njegovih zakonov nisem zavračal.

Brez graje sem se pred njim ohranil *

in se varoval vsake krivde.

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti. —

 

Do usmiljenega si usmiljen, *

s pravičnim ravnaš pravično.

Z iskrenim ravnaš iskreno, *

do zvijačnega pa si oprezen.

Ti rešuješ preprosto ljudstvo, *

prevzetne pa ponižuješ.

Tudi meni prižigaš luč upanja v duši, *

ti si moj Bog, ki mi temo razsvetljuješ.

S teboj si upam v boj zoper sovražne vrste, *

s teboj premagam še tako visoke ovire. —

- Spreobrnimo se in delajmo pokoro,

- da bomo novi ljudje z novim srcem.

 

Gospod je rekel Mojzesu: »Stegni roko proti nebu in naj pride nad egiptovsko deželo taka tema, da bi jo lahko tipali!« Mojzes je stegnil roko proti nebu in po vsej egiptovski deželi je bila tri dni gosta tema. Drug ni videl drugega in tri dni se nihče ni ganil s svojega mesta; vsi Izraelovi sinovi pa so imeli v svojih bivališčih svetlo.

Faraon je poklical Mojzesa ter rekel: »Pojdite, služite Jahveju! Samo vaša drobnica in goved naj ostane tu; tudi vaši otroci smejo iti z vami.« Mojzes pa je odgovoril: »Izročiti nam moraš tudi žrtve za klavne in žgalne daritve, da jih pripravimo svojemu Bogu Jahveju. Tudi naša živina pojde z nami - niti parkelj ne ostane - kajti od nje bomo vzeli, da počastimo svojega Boga Jahveja, in mi ne vemo, s čim naj služimo Jahveju, dokler ne pridemo tja.« Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da jih ni hotel odpustiti. In faraon mu je rekel: »Pojdi izpred mene! Varuj se, da ne zagledaš več mojega obličja; kajti ta dan, ko bi zagledal moje obličje, moraš umreti!« Mojzes je odgovoril: »Dobro, nič več ne bom videl tvojega obličja.«

Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Še eno nadlogo privedem nad faraona in nad Egipt, zatem vas bo od tod odpustil; ko vas bo povsem odpustil, vas bo od tod celo izgnal. Naroči torej ljudstvu, naj prosi vsak mož svojega soseda in vsaka žena svojo sosedo srebrnih in zlatih dragotin!« Gospod je namreč priskrbel temu ljudstvu naklonjenost pri Egipčanih; tudi Mojzes sam je bil zelo cenjen v egiptovski deželi v očeh faraonovih služabnikov in v očeh ljudstva.

Tedaj je Mojzes rekel: »Tako govori Jahve: ,Opolnoči pojdem sredi Egipta. In umrli bodo vsi prvorojenci v egiptovski deželi, od prvorojenca faraonovega, ki bi naj sedel na njegovem prestolu, do prvorojenca dekle pri ročnem mlinu in vsi prvenci živine. In veliko vpitje bo po vsej egiptovski deželi, kakršnega ni bilo in kakršnega tudi več ne bo. Na nikogar izmed Izraelovih sinov, od človeka do živine, pa niti pes ne bo zarenčal, da spoznate, da dela Jahve razloček med Egipčani in Izraelci. Potem bodo prišli vsi ti tvoji služabniki k meni in se mi poklonili ter rekli: Odidi ti in vse ljudstvo, ki ga vodiš! In zatem odidem.'« Nato je razjarjen odšel izpred faraona.

Gospod pa je rekel Mojzesu: »Faraon vaju ne bo slušal, da se pomnože moji čudeži v egiptovski deželi.« Mojzes in Aron sta naredila vse te čudeže pred faraonom. Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da ni odpustil Izraelovih sinov iz svoje dežele.

SPEV (Modr I8, 4; 17, 20; 18, 1)

Zaslužili so, da jih je Gospod oropal luči, ker niso pustili oditi izvoljenega ljudstva. * Po njem je imel svet prejeti neminljivo luč postave.

Nad Egipčane je prišla temna noč; tvoje ljudstvo, Gospod, pa je imelo najsvetlejšo luč. * Po njem je imel svet prejeti neminljivo luč postave.

Afraat (+ po 345), najstarejši med sirskimi cerkvenimi očeti, pridigar in učitelj spokornosti

 

Postava in zaveza sta bili docela spremenjeni. Najprej je Bog spremenil zavezo z Adamom in sklenil novo z Noetom. Potem je zavezo z Abrahamom spremenil v novo z Mojzesom. Ko Mojzesove zaveze niso spolnjevali, je nazadnje dal novo, nič več spremenljivo. Adamu je namreč Bog ukazal, naj ne je od drevesa življenja. Noetu je dal v znamenje zaveze mavrico v oblakih. Abrahamu, ki ga je izvolil zaradi njegove vere, je pozneje naložil obrezo v znamenje in pečat potomcem. Mojzes pa je prejel velikonočno jagnje kot spravo za ljudstvo.

Vse te zaveze so se razlikovale druga od druge. Vendar o pravi obrezi, ki jo je potrdil sklenitelj zavez, Bog, takole govori Jeremija: Svoja srca obrežite! Kakor je bila trdna zaveza, ki jo je sklenil Bog z Abrahamom, tako mora biti neomajna in trajna tudi ta obreza. Ni mogoče, da bi dali kak drug zakon, ne tisti, ki so izven postave, ne tisti, ki so pod postavo.

Bog je dal Mojzesu postavo z njenimi predpisi in zapovedmi. Ker je ljudje niso spolnjevali, jo je razveljavil in obljubil, da bo ustanovil novo zavezo, različno od prejšnje, čeprav je on ustanovitelj obeh. Za obljubljeno zavezo pa je značilno, kar pravi: Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega. V tej zavezi obreza telesa ni več vidno znamenje njegovega ljudstva.

Zagotovo vemo, dragi bratje, da je Bog v teku zgodovine določil zakone, ki so veljali, dokler mu je bilo všeč, potem pa so zastareli, kot pravi apostol: Božje kraljestvo je v raznih obdobjih imelo različne oblike.

Naš Bog je resnicoljuben in njegove zapovedi neomajno veljajo. Vsaka njegova zaveza je bila v svojem času trdna. Tudi resnično obrezani po srcu živijo kot božji ljudje in prejmejo novo obrezo s tem, da gredo prek novega Jordana, to je krsta za odpuščanje grehov.

Jozue, Nunov sin, je s kamnitim nožem ukazal obrezati ljudstvo, ko je z njim prekoračil Jordan. Tako je tudi Jezus, naš odrešenik, ukazal z obrezo srca obrezati narode, ki vanj verujejo in so umiti v krstu. Obrezuje jih z mečem, ki je njegova beseda in je ostrejša kot vsak dvorezni meč.

Jozue, Nunov sin, je privedel ljudstvo v obljubljeno deželo. Podobno je Jezus, naš odrešenik, obljubil obljubljeno deželo vsem, ki prekoračijo resnični Jordan, ko verujejo in prejmejo obrezo srca, deželo življenja.

Blagor torej vsem, ki prejmejo obrezo srca in so prerojeni iz vode te druge obreze. Prejeli bodo dediščino z Abrahamom, zvestim vodnikom in očetom vseh narodov, ker mu je bila njegova vera šteta v pravičnost.

SPEV (Hebr 8, 8.10; 2 Kor 3, 3)

Z Izraelovo hišo bom sklenil novo zavezo, dal bom svoje postave v njih misli. * Zapisal jih bom v njih srca ne s črnilom, ampak z Duhom živega Boga.

Dal jim bom svoje zapovedi na drugačnih ploščah. * Zapisal jih bom v njih srca ne s črnilom, ampak z Duhom živega Boga.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 35   Grešnikova hudobija in Božja dobrota

 

Zločinec snuje v svojem srcu hudobijo; *

ne boji se Boga, ker ga ne priznava. —

 

Dela greh in si utvarja, *

da se njegova krivda ne bo odkrila.

Njegova usta so polna hudobije in prevare, *

njegovo srce odklanja modrost in dobroto.

Med počitkom si izmišlja zločine, *

hodi po vseh krivih potih in se zlega ne izogiba. —

 

Gospod, do neba sega tvoja dobrota *

in tvoja zvestoba celo nad oblake.

Tvoja pravičnost je kot najvišje gore, *

tvoje sodbe kot najgloblje morje. 

Ljudi rešuješ v svoji dobroti, *

skrbiš celo za živali. —

 

O Bog, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

vsi ljudje se zatekajo k tebi.

Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, *

s potokom svojih radosti jih napajaš.

V tebi je vir vsega življenja *

in v tvoji luči nam je vse postalo svetlo. —

 

Ohrani svojo naklonjenost njim, ki te poznajo, *

in poštenim v srcu svojo pravičnost.

Prevzetneževa noga naj me ne pohodi *

in grešnikova roka naj me ne premakne.

Glej, hudobni so padli, *

propadli so in ne morejo več vstati. —

Jdt 16,2–3.15–19    Stvarnik varuje svoje ljudstvo

 

Slavite Gospoda z bobnanjem, *

cimbale naj mu zvenijo.

Zložite mu novo pesem, *

Gospoda Boga slavite in poveličujte.

Gospod končuje vojskovanje, *

gospodar je vsega. —

 

Pojmo pesem Gospodu, *

novo pesem pojmo našemu Bogu.

Moj Gospod, velik si in preslaven v svoji moči, *

nihče te ne more premagati. —

 

Tebi naj služi vse tvoje stvarstvo, *

samo rekel si in je nastalo.

Poslal si svojega Duha in je bilo ustvarjeno, *

nihče se ne more ustaviti tvoji besedi. —

 

Gore in vode se zamajejo v temeljih, *

kakor vosek se skale stopijo pred tvojim obličjem.

Tisti pa, ki ti v spoštovanju služijo, *

s tvojo močjo za vselej ostanejo. —

Ps 46   Slavospev Bogu, vladarju vesolja

 

Vsa ljudstva, glasno ploskajte, *

vzklikajte Bogu z veselim glasom.

On je najvišji, vsega spoštovanja vreden, *

veliki gospodar vse zemlje. —

 

Bog gospoduje nad ljudstvi, *

Gospod vlada nad narodi.

Za dediščino nam pripravlja *

slavo svojega maziljenca.

Bog vstopa med radostnimi vzkliki, *

Gospoda pozdravlja glas trobente. —

 

Prepevajte Bogu, prepevajte, *

prepevajte našemu kralju, prepevajte.

Zakaj Bog je vladar vse zemlje, *

pojte mu slavospeve. —

 

Bog vlada nad narodi, *

Bog sedi na svojem svetem prestolu.

Prvaki narodov se zbirajo, *

združujejo se z Božjim ljudstvom.

Kajti veljaki tega sveta so odgovorni Bogu, *

on pa je vzvišen nad vsemi. —

Kratko berilo  (Prg 3,27–32)
Ne odklanjaj dobrote onemu, ki jo potrebuje, če je v tvoji moči, da jo izkažeš. Ne govori svojemu bližnjemu: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal, – če to imaš. Ne snuj hudega zoper svojega bližnjega, ko zaupno pri tebi prebiva. Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka, ako ti ni nič žalega storil. Ne zavidaj nasilnemu človeku in ne izbiraj nobenih njegovih potov; zakaj gnusoba Gospodu je hudobnež, s pravičnimi pa je zaupen.

Gospod skrbi za življenje poštenih.
— Gospod skrbi za življenje poštenih.

Njegovo usmiljenje in mir jih spremljata.
— Gospod skrbi za življenje poštenih.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod skrbi za življenje poštenih.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Hvaljen, naš Odrešenik, ki si hotel, da bi se vse človeštvo v tebi prenovilo v novo stvarstvo, kjer bo staro prešlo in nastalo novo. Zato te z živim zaupanjem prosimo:

Gospod, obljubil si nam novo nebo in novo zemljo, vedno nas prenavljaj po Svetem Duhu,

– da te bomo večno uživali v nebeški domovini.

Naj sodelujemo s teboj in ta svet prepojimo s tvojim Duhom,

– tako bo človeška družba uspešneje dosegala svoj namen v pravičnosti, míru in ljubezni.

Pomagaj nam premagati vsako lenobo in brezbrižnost,

– da se bomo veselili duhovnih darov.

Reši nas vsega hudega in nas varuj pred varljivimi omamami,

– ki nam zatemnjujejo resnične dobrine.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 118,9–16 (II)  Hvala Božji postavi

 

Svoje življenje bom ohranil neomadeževano, *

če se bom ravnal po tvojih zapovedih.

Zato te z vsem srcem iščem, *

ne daj, da bi zablodil od tvoje postave. —

 

V srcu premišljujem tvoje zapovedi, *

da ne bi grešil zoper tebe.

Gospod, vse te proslavlja; *

poúči me v svoji postavi. —

 

S svojimi usti oznanjam, *

karkoli si določil.

Veselim se življenja po tvoji volji, *

to mi je največje bogastvo. —

 

Spolnjeval bom tvoje zapovedi *

in skrbno hodil po tvojih potih.

Tvojih zakonov se radujem, *

tvojih besed ne pozabljam. —

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Bog, dobrotno poglej na tebi vdano ljudstvo. Daj nam moči, da bomo z odpovedjo obvladovali svoje telo in z dobrimi deli obnovili duha.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.

 

Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.

 

Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.

 

Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 26   Zaupanje v Božjo previdnost

 

Gospod je moja luč in moja rešitev, *

zato se ne bojim nikogar.

Gospod je varuh mojega življenja, *

pred nikomer ne trepečem.

Preganjajo in napadajo me sovražniki, *

a se sami spotaknejo in padejo.

Če se cela vojska utabori proti meni, *

se moje srce ne bo balo.

Če se vname boj zoper mene, *

bom v Boga zaupal. —

 

Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, *

da bi užival njegovo naklonjenost,

prebival v njegovi hiši vse dni življenja *

in občudoval njegovo svetišče.

Skril me bo v svoj šotor ob dnevu nesreče, *

tam mi bo dal varno zavetje.

Tako bom rešen svojih sovražnikov, *

ki me zdaj obdajajo.

Veselo bom daroval v njegovem svetišču, *

pel in igral bom Gospodu. —

 

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem, *

usmili se me in me usliši.

Moje srce mi veleva: »Išči Gospoda!« *

Zato koprnim po tvoji bližini. —

 

Nikar se pred menoj ne skrivaj, *

ne odklanjaj v srdu svojega služabnika.

Ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi, *

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj.

Če bi me oče in mati zavrgla, *

bi me sprejela tvoja ljubezen. —

 

Gospod, naj živim po tvoji volji, *

zaradi mojih nasprotnikov me vodi po pravi poti.

Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov; *

vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva. —

 

Verujem, da bom gledal Božje dobrote *

in jih užival v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen, *

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.
— O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.

Ne daj, da bi zablodil od tvoje postave.
— O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Poveličujmo Božjo vsemogočnost in previdnost. Bog sam ve, kaj potrebuje njegovo ljudstvo, vendar hoče, da najprej iščemo njegovo kraljestvo, zato mu vzklikajmo:

Sveti Oče, dal si nam Kristusa, pastirja naših duš, naj bodo vsi pastirji vneti za Božje ljudstvo,

– ljudstvo pa naj jih skrbno posluša.

Naj z bratsko ljubeznijo pomagamo bolnikom

– in v njih srečujemo tvojega Sina.

Neverni naj vzljubijo tvojo Cerkev in vstopijo vanjo

– ter jo v ljubezni vedno gradijo z dobrimi deli.

Grešniki si naj izprosimo pri tebi odpuščanje,

– obenem pa se naj spravimo s tvojo Cerkvijo.

Sprejmi rajne v večno življenje,

– da bodo vedno prebivali pri tebi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen