HOZANA.si: Brevir

«   »

13. 1. 2021, Sreda 1. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga


Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev med letom Molimo Gospoda, ki nas je ustvaril.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede I. tedna

Lastno

1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu

[D]

Pesem

 

1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj

O Stvarnik naš dobrótljivi,
po tebi stvarstvo vse živi,
predrami duše nam iz sna
in reši nas iz mlačnosti.

 

Ko vstali smo, Gospod, poglej,
svoj greh priznavamo najprej;
duha zdaj k tebi dvigamo
in odpuščanja prosimo.

 

V molitvi sklepamo roké,
pobožno dvigamo srce,
prav kot nam prerok je velel
in kot uči nas Pavlov zgled.

 

Kar smo storili slabega,
pred tabo nič ne skrivamo;
edino to te prosimo,
da nam izbrišeš krivdo vso.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi

 

Gospod, ti kralj vse vednosti,
veseli naj te hvalimo;
globine skrite nam srca
oživljaš s svojo milostjo.

 

Ohranjaš, kar je dobrega,
rešuješ izgubljenega.
Privedi nas izvoljene
na svoje sočne pašnike.

 

Ne pošlji, strogi nas sodnik,
med vekomaj zavržene,
pokliči k sebi nas v nebo
med svete in izvoljene.

 

Slavimo te, Odrešenik,
te molimo in hvalimo;
vladar si, plemeniti kralj
vesoljstva vsega vekomaj. Amen.

1 Odpev Ljubim te, Gospod, moja moč in moj rešitelj.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Tisto uro je nastal velik potres (Raz 11,13).

I

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

1 Odpev Ljubim te, Gospod, moja moč in moj rešitelj.
2 Odpev Gospod me je rešil, ker me ljubi. 

II

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

2 Odpev Gospod me je rešil, ker me ljubi. 
3 Odpev Luč upanja mi prižigaš, Gospod, in temo razsvetljuješ.

III

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti.

Držal sem se njegovih potov *

in z grehom od svojega Boga nisem odstopil.

Spolnjeval sem vse njegove zapovedi, *

njegovih zakonov nisem zavračal.

Brez graje sem se pred njim ohranil *

in se varoval vsake krivde.

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti. —

 

Do usmiljenega si usmiljen, *

s pravičnim ravnaš pravično.

Z iskrenim ravnaš iskreno, *

do zvijačnega pa si oprezen.

Ti rešuješ preprosto ljudstvo, *

prevzetne pa ponižuješ.

Tudi meni prižigaš luč upanja v duši, *

ti si moj Bog, ki mi temo razsvetljuješ.

S teboj si upam v boj zoper sovražne vrste, *

s teboj premagam še tako visoke ovire. —

3 Odpev Luč upanja mi prižigaš, Gospod, in temo razsvetljuješ.

– Vsi so se čudili modrim besedam,
– ki so prihajale iz Jezusovih ust.

[L]

PRVO BERILO

Iz Sirahove knjige (24,1-23)

Modrost v stvarjenju in v zgodovini Izraela

Modrost hvali sama sebe, hvali se sredi svojega ljudstva; v zboru Najvišjega odpira svoja usta in se hvali pred njegovimi vojnimi trumami: »Iz ust Najvišjega sem izšla in sem kakor megla pokrila zemljo. Na višavah sem razpela svoj šotor in moj sedež je bil na oblačnem stebru.

Nebesni krog sem sama obhodila in se sprehajala po globinah brezna. Na valovih morja in na vsej zemlji, pri vsakem ljudstvu in narodu sem se skušala naseliti. Pri vseh teh sem iskala počivališča, v posesti katerega bi mogla prebivati. Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vesoljnega sveta, on, ki me je ustvaril, mi je odkazal stalen šotor in rekel: »V Jakobu razpni svoj šotor, v Izraelu bodi tvoja dedina!«

Od praveka, od začetka me je ustvaril in na veke ne bom nehala biti. V svetem šotoru sem pred njim imela službo in tako sem se na Sionu utrdila. V mestu, ki ga prav tako ljubi, mi je dal, da prebivam, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. Ukoreninila sem se med plemenitim ljudstvom, v Gospodovem deležu, njegovi dedini.

Kakor cedra na Libanonu sem vzrasla, kakor cipresa na vrhovih Hermona. Kakor palma v Engadiju sem vzrasla, kakor rožni grmi v Jerihi, kakor lepa oljka v ravnini, in sem vzrasla kakor platana. Kakor cimet je bil moj vonj, kakor dišaven balzam, kakor izbrana mira sem izpuhtevala prijeten duh, kakor galban, oniks in stakte, in kakor izhlapevanje kadila v šotoru.

Kakor terebinta sem razprostirala svoje veje, in moji poganjki so bili polni krasote in miline. Kakor trta sem poganjala ljubke mladike in moje cvetje je dajalo krasen in bogat sad.

Pridite k meni, kateri me želite, in se nasitite mojih sadov! Zakaj name misliti je slajše ko med, mene imeti v posesti presega čisto strd. Kateri mene uživajo, so še lačni, in kateri mene pijo, jih še žeja. Kdor mene posluša, ne bo osramočen, in kateri se trudijo zame, ne greše.

Vse to je v knjigi zaveze Boga Najvišjega, v postavi, ki jo je dal Mojzes kot dediščino za Jakobovo občino.

SPEV (Jan 14, 6; Sir 24,14)

Jaz sem pot, resnica in življenje. * Nihče ne pride k Očetu razen po meni.

Jaz, Modrost, sem od praveka bila in na veke ne bom nehala biti. * Nihče ne pride k Očetu razen po meni.

DRUGO BERILO

Sv. Irenej (ok. 130-ok. 200) iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, škof v Lyonu v Franciji, oče dogmatične teologije, mučenec

Iz razprave Zoper krivoverstva sv. Ireneja, škofa (4. knj., 6, 3. 5. 6. 7)

Iz Sinovega razodetja spoznavamo Očeta

Nihče ne more poznati Boga Očeta brez božje Besede, se pravi, ne da bi dobil razodetja od Sina. Pa tudi nihče ne more spoznati Sina brez dobre volje Očetove. Sin uresničuje Očetovo dobrohotnost: Oče pošilja, Sin je poslan in pride. Oče nam je sicer neviden in nepopisljiv, toda njegova lastna Beseda ga dodobra pozna in čeprav je nemogoče vse povedati o njem, nam o njem pripoveduje. Pa tudi Besedo pozna samo Oče. To dvojno resnico nam je razodel Gospod.

Zato Sin s svojim razodetjem omogoča spoznavanje Očeta. Spoznavanje Očeta pa je razodevanje Sina, vse se namreč razodeva po Besedi.

Oče je razodel Sina zato, da bi se po njem očitno razkril vsem in tistim, ki mu verujejo, dal neminljivo in večno srečo. Verovati Sinu pa pomeni izpolnjevati njegovo voljo.

Ko govori Beseda, po svoji naravi razkriva Boga kot stvarnika. Ko prikazuje red v svetu, vidimo Gospoda kot urejevalca sveta. Ko oblikuje človeka, ga razglaša za umetnika, oblikovalca. Končno pa razkriva Očeta, ki je vse započel, iz katerega se rodi Sin sam. Vsi o tem na isti način razpravljajo, ne verujejo pa vsi enako. Tako je po postavi in prerokih Beseda oznanila sama sebe in Očeta; vse ljudstvo je slišalo enako, niso pa vsi verovali na enak način. Končno se je Oče razodel po Besedi sami, ki je postala vidna in otipljiva; a tudi zdaj niso vsi verovali na isti način. Vsi pa so gledali Očeta v Sinu, kajti Oče je nevidna stvarnost Sina, kakor je Sin vidna stvarnost Očeta.

Sin, ki se je dal v službo Očetu, uresničuje vse od začetka do konca in brez njega nihče ne more spoznati Boga. Poznati Sina pomeni poznati Očeta. Poznanje Sina prihaja do nas iz Očetovega razodetja po Sinu. Zato je Gospod govoril: »Nihče ne pozna Sina kakor le Oče in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur bo Sin razodel.« »Bo razodel«, ni mišljeno le za prihodnost, kot da bi Beseda začenjala razodevati Očeta šele pri rojstvu iz Marije; tu je mišljena vsa razsežnost časa. Saj vendar Sin že od vsega začetka stoji ob strani stvari, ki je bila po njem ustvarjena, in tako razodeva Očeta vsem - katerim hoče, kadar to hoče in kakor hoče Oče. Naša vera je zato: V vseh in po vseh en sam Bog - Oče, ena sama Beseda, Sin, in en sam Duh, - pa tudi eno samo zveličanje za vse, ki verujejo v Boga.

SPEV (Jan 1, 18; Mt 11, 27)

Boga ni nikoli nihče videl. * Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal.

Nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti. * Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, nad Jezusom se je ob krstu v Jordanu prikazal Sveti Duh in ti si ga slovesno razglasil za svojega ljubljenega Sina. Daj, da bomo tvoji posinovljeni otroci, ki smo bili po krstu prerojeni, neomajno vztrajali v tvoji milosti. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede I. tedna

[D]

Pesem med letom

Ko sončni se razlije žar,
razblini v svetu se tema
in v barvah zaživé stvari,
ogrne ljubezniv jih svit.

 

Iz duš naj se tako zgubé
slabosti naše in naš greh,
naj razsvetli nas Bog navzoč,
ljubezen Božjo vname v nas.

 

Pozdravljen, Kristus, Božji Sin,
zaupno spet te prosimo,
da bi spoznali te še bolj,
služili vselej ti zvestó.

 

Ti vodi, kar začenjamo,
naj prav svoj čas porabljamo,
kar napačno storili smo,
naj tvoja milost poravna.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev V tvoji luči, Gospod, nam vse postaja svetlo.

Ps 35   Grešnikova hudobija in Božja dobrota

Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, ampak bo imel luč življenja (Jn 8,12).

 

Zločinec snuje v svojem srcu hudobijo; *

ne boji se Boga, ker ga ne priznava. —

 

Dela greh in si utvarja, *

da se njegova krivda ne bo odkrila.

Njegova usta so polna hudobije in prevare, *

njegovo srce odklanja modrost in dobroto.

Med počitkom si izmišlja zločine, *

hodi po vseh krivih potih in se zlega ne izogiba. —

 

Gospod, do neba sega tvoja dobrota *

in tvoja zvestoba celo nad oblake.

Tvoja pravičnost je kot najvišje gore, *

tvoje sodbe kot najgloblje morje. 

Ljudi rešuješ v svoji dobroti, *

skrbiš celo za živali. —

 

O Bog, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

vsi ljudje se zatekajo k tebi.

Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, *

s potokom svojih radosti jih napajaš.

V tebi je vir vsega življenja *

in v tvoji luči nam je vse postalo svetlo. —

 

Ohrani svojo naklonjenost njim, ki te poznajo, *

in poštenim v srcu svojo pravičnost.

Prevzetneževa noga naj me ne pohodi *

in grešnikova roka naj me ne premakne.

Glej, hudobni so padli, *

propadli so in ne morejo več vstati. —

1 Odpev V tvoji luči, Gospod, nam vse postaja svetlo.
2 Odpev Velik si, Gospod, preslaven v svoji moči.

Jdt 16,2–3.15–19    Stvarnik varuje svoje ljudstvo

Peli so novo pesem (Raz 5,9).

 

Slavite Gospoda z bobnanjem, *

cimbale naj mu zvenijo.

Zložite mu novo pesem, *

Gospoda Boga slavite in poveličujte.

Gospod končuje vojskovanje, *

gospodar je vsega. —

 

Pojmo pesem Gospodu, *

novo pesem pojmo našemu Bogu.

Moj Gospod, velik si in preslaven v svoji moči, *

nihče te ne more premagati. —

 

Tebi naj služi vse tvoje stvarstvo, *

samo rekel si in je nastalo.

Poslal si svojega Duha in je bilo ustvarjeno, *

nihče se ne more ustaviti tvoji besedi. —

 

Gore in vode se zamajejo v temeljih, *

kakor vosek se skale stopijo pred tvojim obličjem.

Tisti pa, ki ti v spoštovanju služijo, *

s tvojo močjo za vselej ostanejo. —

2 Odpev Velik si, Gospod, preslaven v svoji moči.
3 Odpev Vzklikajte Bogu z veselim glasom.

Ps 46   Slavospev Bogu, vladarju vesolja

Sedi na Očetovi desnici in njegovemu kraljestva ne bo konca.

 

Vsa ljudstva, glasno ploskajte, *

vzklikajte Bogu z veselim glasom.

On je najvišji, vsega spoštovanja vreden, *

veliki gospodar vse zemlje. —

 

Bog gospoduje nad ljudstvi, *

Gospod vlada nad narodi.

Za dediščino nam pripravlja *

slavo svojega maziljenca.

Bog vstopa med radostnimi vzkliki, *

Gospoda pozdravlja glas trobente. —

 

Prepevajte Bogu, prepevajte, *

prepevajte našemu kralju, prepevajte.

Zakaj Bog je vladar vse zemlje, *

pojte mu slavospeve. —

 

Bog vlada nad narodi, *

Bog sedi na svojem svetem prestolu.

Prvaki narodov se zbirajo, *

združujejo se z Božjim ljudstvom.

Kajti veljaki tega sveta so odgovorni Bogu, *

on pa je vzvišen nad vsemi. —

3 Odpev Vzklikajte Bogu z veselim glasom.

Kratko berilo (Tob 4,16–17.19–20)
Kar nočeš, da bi drug tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš. Svoj kruh jej z lačnimi in potrebnimi in s svojimi oblačili pokrivaj nage. Svéta išči vedno pri modrem. Vsak čas hvali Boga in ga prosi, naj vodi tvoja pota in naj bodo vsi tvoji sklepi po njem uspešni.

Spev z odpevom

Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.
Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Poživi me na svoji poti.
Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Prošnje

Zahvaljujmo se Kristusu in ga vedno slavimo, ker se ne sramuje imenovati nas svoje brate. Zato ga prosimo:

Gospod, posveti svoje brate in sestre.

Začetek tega dneva naj s čistimi srci posvetimo tvojemu vstajenju

– in z dobrim namenom naredimo ves dan tebi prijeten.

Gospod, posveti svoje brate in sestre.

Nov dan si nam dal v znamenje svoje ljubezni, da bo nam v rešenje in v veselje,

– obnavljaj nas ves dan v svojo slavo.

Gospod, posveti svoje brate in sestre.

Naúči nas danes gledati v vseh ljudeh tebe,

– posebno naj te spoznamo v žalostnih in ubogih.

Gospod, posveti svoje brate in sestre.

Z vsemi ljudmi naj danes živimo v miru

– in nikomur ne vračamo hudega s hudim.

Gospod, posveti svoje brate in sestre.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, naš rešitelj, ti si nas prerodil v otroke luči. Spopolni nas, da bomo vse razsvetljevali z lučjo tvoje resnice in bomo pred ljudmi pričevali zate. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede I. tedna

Opoldne

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Vse te proslavlja, Gospod, poúči me v svoji postavi.

Ps 118,9–16 (II)  Hvala Božji postavi

 

Svoje življenje bom ohranil neomadeževano, *

če se bom ravnal po tvojih zapovedih.

Zato te z vsem srcem iščem, *

ne daj, da bi zablodil od tvoje postave. —

 

V srcu premišljujem tvoje zapovedi, *

da ne bi grešil zoper tebe.

Gospod, vse te proslavlja; *

poúči me v svoji postavi. —

 

S svojimi usti oznanjam, *

karkoli si določil.

Veselim se življenja po tvoji volji, *

to mi je največje bogastvo. —

 

Spolnjeval bom tvoje zapovedi *

in skrbno hodil po tvojih potih.

Tvojih zakonov se radujem, *

tvojih besed ne pozabljam. —

1 Odpev Vse te proslavlja, Gospod, poúči me v svoji postavi.
2 Odpev Zvesto naj hodim po tvojih potih, Gospod.

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

V dneh svojega življenja … je prosil in bil je uslišan (Heb 5,7).

I

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

2 Odpev Zvesto naj hodim po tvojih potih, Gospod.
3 Odpev Nastopi, Gospod, reši mi življenje.

II

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

3 Odpev Nastopi, Gospod, reši mi življenje.
Opoldne

Kratko berilo (1 Pt 1,15–16)
Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti v vsem vedênju. Zakaj pisano je: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.«

– Tvoji duhovniki naj živijo pravično,
– tebi posvečeni naj se radujejo.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili; popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč. Po Kristusu, našem Gospodu.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede I. tedna

[D]

Pesem med letom

O Bog, ti sama si svetost,
ožarjaš z lučjo nam zemljo,
ognjeno nam obarvaš svod,
zvezdá zvečer prižigaš roj.

 

Četrti dan si nam prižgal
v dobroti svoji sončni žar,
določil méne lunine
in svetli tek nebesnih zvezd.

 

Tako si ločil dan in noč,
ki stalno se menjavata,
kot hočeš, meseci hité,
in letni časi prav tako.

 

Razsvetli tudi nam srce,
da sence v njem se razgubé,
razveži grešnosti vezi
in madež krivde nam izmij.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Ti me varuješ, Gospod, ne bojim se nikogar.

Ps 26   Zaupanje v Božjo previdnost

I

Glej, prebivališče Boga med ljudmi (Raz 21,3).

 

Gospod je moja luč in moja rešitev, *

zato se ne bojim nikogar.

Gospod je varuh mojega življenja, *

pred nikomer ne trepečem.

Preganjajo in napadajo me sovražniki, *

a se sami spotaknejo in padejo.

Če se cela vojska utabori proti meni, *

se moje srce ne bo balo.

Če se vname boj zoper mene, *

bom v Boga zaupal. —

 

Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, *

da bi užival njegovo naklonjenost,

prebival v njegovi hiši vse dni življenja *

in občudoval njegovo svetišče.

Skril me bo v svoj šotor ob dnevu nesreče, *

tam mi bo dal varno zavetje.

Tako bom rešen svojih sovražnikov, *

ki me zdaj obdajajo.

Veselo bom daroval v njegovem svetišču, *

pel in igral bom Gospodu. —

1 Odpev Ti me varuješ, Gospod, ne bojim se nikogar.
2 Odpev Koprnim po tvoji bližini, Gospod; nikar se pred menoj ne skrivaj.

II

Vstalo jih je nekaj, ki so zoper Jezusa po krivem pričali (Mr 14,57).

 

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem, *

usmili se me in me usliši.

Moje srce mi veleva: »Išči Gospoda!« *

Zato koprnim po tvoji bližini. —

 

Nikar se pred menoj ne skrivaj, *

ne odklanjaj v srdu svojega služabnika.

Ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi, *

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj.

Če bi me oče in mati zavrgla, *

bi me sprejela tvoja ljubezen. —

 

Gospod, naj živim po tvoji volji, *

zaradi mojih nasprotnikov me vodi po pravi poti.

Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov; *

vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva. —

 

Verujem, da bom gledal Božje dobrote *

in jih užival v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen, *

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda. —

2 Odpev Koprnim po tvoji bližini, Gospod; nikar se pred menoj ne skrivaj.
3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

Kratko berilo (Jak 1,22.25)
Bodite izpolnjevalci besede in ne le poslušalci, ki bi sami sebe varali. Kdor dobro pogleda v popolno postavo svobode in vztraja ter ne postane pozabljiv poslušalec, ampak izvrševalec dela, ta bo po svojem delu blažen.

Spev z odpevom

Reši me, Gospod, in usmili se me.
Reši me, Gospod, in usmili se me.

Ne zavrzi me z grešniki.
Reši me, Gospod, in usmili se me.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Reši me, Gospod, in usmili se me.

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Prošnje

Vse naj hvali našega Boga, ki z neskončno ljubeznijo skrbi za svoje izvoljeno ljudstvo, in k njemu naj se dviga naša prošnja:

Dobri Bog, pokaži nam svojo ljubezen.

Gospod, spomni se na svojo Cerkev

– ter jo varuj vsega hudega in izpopolni v svoji ljubezni.

Dobri Bog, pokaži nam svojo ljubezen.

Vsa ljudstva naj spoznajo tebe, resničnega Boga

– in tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki si ga poslal.

Dobri Bog, pokaži nam svojo ljubezen.

Našim sorodnikom naklanjaj svoje dobrote,

– daj jim svoj blagoslov in večno življenje.

Dobri Bog, pokaži nam svojo ljubezen.

Vse utrujene od dela in skrbi poživi

– in vrni dostojanstvo vsem preziranim.

Dobri Bog, pokaži nam svojo ljubezen.

Odpri svoje usmiljeno srce vsem, ki so danes umrli,

– in jih dobrotljivo sprejmi v svoje kraljestvo.

Dobri Bog, pokaži nam svojo ljubezen.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, spremljaj naše molitve in nas varuj podnevi in ponoči, da bomo po spremenljivosti tega življenja pristali v neminljivi večnosti. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2021