Brevir za 12. maj 2022

SV. LEOPOLD MANDIĆ, DUHOVNIK
Obvezni god v Sloveniji
Kapucin Leopold Bogdan Mandić je bil rojen 12. maja 1866 v Hercegnovem v Dalmaciji. Kot duhovnik se je ves posvetil spovedniški službi, ki jo je čudovito povezoval z delom za krščansko edinost. Dobrih trideset let so v Padovi prihajali v njegovo spovednico ljudje vseh slojev od blizu in daleč. Umrl je v Padovi 30. julija leta 1942.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: redovnikom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

- Bog je obudil Gospoda, aleluja,

- tudi nas bo obudil s svojo močjo, aleluja.

 

Jaz, Janez, sem zatem videl: odprlo se je svetišče šotora pričevanja v nebesih; in iz svetišča je prišlo sedem angelov, ki so imeli sedem šib; oblečeni so bili v čisto in svetlo platno ter opasani okrog prsi z zlatimi pasovi. In eno izmed štirih živih bitij je dalo sedmerim angelom sedem zlatih čaš, polnih jeze Boga, ki živi na vekov veke. In napolnilo se je svetišče z dimom božje slave in njegove moči in nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se ni dokončalo sedmero šib sedmih angelov.

In slišal sem iz svetišča močan glas, ki je govoril sedmim angelom: »Pojdite ter izlijte sedmero čaš božjega srda na zemljo!« Odšel je prvi ter izlil svojo čašo na zemljo in nastalo je hudo in boleče ulje na ljudeh, ki so imeli znamenje zveri in so molili njeno podobo. Drugi je izlil svojo čašo v morje; in postalo je kakor kri mrtveca in vsaka živa stvar je umrla v morju. Tretji je izlil svojo čašo v reke in studence voda; in postale so kri.

In slišal sem angela voda govoriti: »Pravičen si, ki si in si bil, ti Sveti, ker si tako razsodil; kajti kri svetnikov in prerokov so prelili in kri si jim dal piti; zaslužili so.« In slišal sem glas od oltarja, ki je govoril: »Da, Gospod, vsemogočni Bog, resnične in pravične so tvoje sodbe.«

Četrti je izlil svojo čašo na sonce; in dano mu je bilo žgati ljudi z ognjem. In žgala je ljudi velika vročina in kleli so ime Boga, ki ima oblast nad temi šibami, in se niso spreobrnili, da bi mu dali čast. Peti je izlil svojo čašo na prestol zveri; in otemnelo je njeno kraljestvo in grizli so si svoje jezike zaradi bolečin; in kleli so Boga v nebesih zaradi svojih bolečin in zaradi svojih uljes in se niso spreobrnili od svojih del.

Šesti je izlil svojo čašo na veliko reko Evfrat; in posušila se je njegova voda, da se je pot pripravila kraljem od sončnega vzhoda. In videl sem iz žrela zmajevega in iz gobca zveri in iz ust lažnega preroka prihajati tri nečiste duhove kakor žabe. So namreč duhovi hudičev, ki delajo znamenja in ki gredo h kraljem vsega sveta, da bi jih zbrali na vojsko, na veliki dan Boga vsemogočnega. - »Glej, pridem kakor tat; blagor mu, kdor čuje in hrani svoja oblačila, da ne bo hodil brez obleke in ne bodo gledali njegove sramote.« - In zbral jih je na kraj, ki se imenuje po hebrejsko Harmagedon.

Sedmi je izlil svojo čašo po zraku; in močan glas je zadonel iz svetišča od prestola in je rekel: »Zgodilo se je.« In nastali so bliski in bobnenje in gromi in nastal je velik potres, kakršnega ni bilo, odkar so ljudje na zemlji - tako silen, tako velik je bil potres. In razpadlo je veliko mesto na tri dele in mesta nevernikov so se zrušila. Tako se je Bog spomnil velikega Babilona, da mu je dal čašo vina svoje srdite jeze. In vsi otoki so izginili in gora ni bilo najti. In debela toča; talent težka, je padala z neba na ljudi. In ljudje so kleli Boga zaradi šibe po toči, ker je bila ta šiba silno velika.

SPEV (Mt 24, 43; Raz 16, 15; 1 Tes 5, 3)

Ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, bi čul. * Glej, pridem kakor tat, govori Gospod, blagor mu, kdor čuje, aleluja.

Ko bodo govorili: mir in varnost, takrat jim pride nagla poguba. * Glej, pridem kakor tat, govori Gospod, blagor mu, kdor čuje, aleluja.

Sv. Pavel VI. (1897-1978), papež (izvoljen 1963) zaslužen za koncilsko prenovo

 

Kdo je danes pred nami? To je pater Leopold iz Hercegnovega, ki je umrl v Padovi, kjer je preživel večino svojega življenja. Ne moremo iti mimo neke njegove posebne značilnosti. Doma je bil na vzhodni obali Jadranskega morja in svojo domovino je vedno zvesto ljubil. Nič manj pa ni ljubil tudi svoje druge domovine, v kateri je tiho in neutrudno opravljal svojo službo. Prav zato pater Leopold v sebi lahko povezuje vrednote dveh narodnosti in na neki način predstavlja znamenje prijateljstva in bratstva … Vsem nam je znano, da je pater Leopold bil »ekumenski« že pred drugim vatikanskim koncilom. Snoval je, napovedoval, širil, čeprav ni deloval na Vzhodu, obnovo popolne edinosti Cerkve, v kateri bi se povsem upoštevale mnogovrstne lastnosti njenega narodnostnega sestava.

Posebna značilnost junaškega življenja in karizmatične kreposti bl. Leopolda pa je pravzaprav druga, namreč njegova spovedniška služba. Izvrševal jo je tako, da je zgodaj zjutraj maševal, potem pa je šel v svojo spovednico, kjer je ostal ves dan spovedancem na voljo. Tega načina življenja se je držal približno štirideset let, ne da bi se bil kdaj pritoževal.

To je - kakor smo prepričani - tisti glavni razlog, zaradi katerega je ta ponižni kapucin zaslužil razglasitev za blaženega. Svetost je dosegel predvsem z žrtvijo, povezano z delitvijo zakramenta sprave. Ne preostane nam drugo, kot da občudujemo Gospoda in se mu zahvaljujemo, ker danes daje Cerkvi tako sijajen in edinstven lik služabnika zakramentalne milosti sprave. Po eni strani vabi duhovnike k opravljanju tako izredno pomembne službe, tako sodobnega načina vzgajanja in predragocenega duhovnega vodstva. Po drugi strani pa vsem vernikom, tako gorečim kakor mlačnim in brezbrižnim, kliče v spomin, da je osebna spoved tudi danes, še bolj kot kdajkoli prej, velik in neprecenljiv dar božje previdnosti, izvor milosti in miru, šola krščanskega življenja, prepotrebna tolažilna pomoč na zemeljskem potovanju proti večni sreči.

Naj naš bl. Leopold privabi veliko ljudi, omamljenih zaradi posvetnosti današnjega življenja, k temu sicer strogemu sodišču pokore, a zato nič manj priljubljenemu zatočišču tolažbe, notranje resnice, vstajenja k milosti in sredstvu za dosego pristnega krščanskega življenja, da tako okusijo skrivnosti in preporodno uteho evangelija, pogovora z Očetom, srečanja s Kristusom in navdihov Svetega Duha. Naj v njih poživi vnemo za blagor drugih, hrepenenje po pravičnosti in skrb za nravno dostojanstvo.

SPEV (Ef 2, 5.4.7)

Čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, nas je Bog oživil s Kristusom * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.

 

Vse te služabnike si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.

 

Poklical si jih in so se odzvali,
pustili vse in za teboj hiteli,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosili,
in Bogu služili.

 

Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Božja postava je v njegovem srcu, aleluja, aleluja.
— Božja postava je v njegovem srcu, aleluja, aleluja.

Njegovi koraki so trdni, aleluja, aleluja.
— Božja postava je v njegovem srcu, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Božja postava je v njegovem srcu, aleluja, aleluja.

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod, aleluja.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod, aleluja.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo, aleluja.

Bratje in sestre, slavimo Kristusa, svojega Boga, in ga prosimo, da bi mu služili vse dni življenja v svetosti in pravičnosti. Zato mu kličimo:

Hotel si biti enako skušan v vsem kakor mi, razen v grehu,

– usmili se nas, Gospod Jezus.

Poklical si nas k polnosti ljubezni,

– posveti nas, Gospod Jezus.

Ukazal si, naj bomo sol zemlje in luč sveta,

– razsvetli nas, Gospod Jezus.

Prišel si, da bi stregel in ne da bi ti stregli,

– naj ti ponižno služimo v bratih in sestrah, Gospod Jezus.

Ti si odsvit Očetove luči in podoba njegovega bitja,

– naj gledamo tvoje obličje v slavi, Gospod Jezus.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Gospod je pravičen in dobro plačuje, aleluja, aleluja.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje, aleluja, aleluja.

Pravični ga bodo gledali v veselju, aleluja, aleluja.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje, aleluja, aleluja.

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje, aleluja.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje, aleluja.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov, aleluja.

Prosimo Gospoda, ki je vir svetosti, naj nas po zgledu in priprošnji svetnikov vodi k svetemu življenju. Zato vzklikajmo:

Sveti Oče, hotel si, da se imenujemo in smo tvoji otroci,

– naj te po vsem svetu slavi sveta Cerkev.

Sveti Oče, hotel si, da bi živeli tebe vredno in ti bili popolnoma všeč,

– naj bomo rodovitni v dobrih delih.

Sveti Oče, po Kristusu si nas spravil s seboj,

– ohrani nas v svojem imenu, da bomo vsi eno.

Sveti Oče, povabil si nas na nebeško gostijo,

– naj po kruhu, ki prihaja iz nebes, živimo v popolnejši ljubezni.

Sveti Oče, vsem grešnikom odpusti krivdo

– in rajne sprejmi v svojo svetlobo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 15 Slavospev Bogu posvečenih

 

Vel. noč.: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč.: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.