Brevir za 12. maj 2020

[S]

[D]

1 Odpev Gospod varuje pravico siromaku, aleluja.

2 Odpev Gospod vidi človeško bedo in žalost, aleluja.

3 Odpev Gospodove besede so iskrene kakor čisto srebro, aleluja.

- Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, aleluja,

- smrt nad njim več ne gospoduje, aleluja.

 

Jaz, Janez, sem videl angela, prihajajočega z neba, ki je imel ključ k breznu in veliko verigo v svoji roki. In premagal je zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan, ter ga je zvezal za tisoč let. In vrgel ga je v brezno, ki ga je zaklenil in zapečatil nad njim, da bi več ne zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti odvezan za malo časa.

In videl sem prestole - nanje so sedli in dana jim je bila sodba - in duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi božje besede, in tiste, ki niso molili zveri in njene podobe in niso sprejeli znamenja na svoje čelo in roko. In oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let. - Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne dopolni tisoč let. - To je prvo vstajenje. Blažen je in svet, kdor je deležen prvega vstajenja. Nad temi druga smrt nima oblasti, ampak bodo duhovniki božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.

In ko se dopolni tisoč let, bo izpuščen satan iz svoje ječe. In prišel bo ven, da bi zapeljal narode, ki so na štirih koncih zemlje, Goga in Magoga, da bi jih zbral na vojsko. Njih število je, kakor je peska ob morju. In prišli so na zemeljsko površje ter obstopili taborišče svetih in ljubljeno mesto. A prišel je od Boga ogenj z neba in jih požrl. In hudič, ki jih je slepil, je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, kjer sta tudi zver in lažni prerok, in mučeni bodo noč in dan na vekov veke.

In videl sem velik bel prestol in njega, ki je sedel na njem; izpred njegovega obličja sta izginila zemlja in nebo in zanju ni bilo več mesta. In videl sem umrle, velike in majhne, ki so stali pred prestolom. In odprle so se knjige; še druga knjiga se je odprla: knjiga življenja. In sojeni so bili rajni po tem, kar je zapisano v knjigah, po svojih delih. In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem; in smrt in podzemlje sta dala mrtve, ki so bili v njima; in bili so sojeni vsak po svojih delih. In smrt in podzemlje sta bila vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt, ognjeno jezero. In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero.

 

SPEV (1 Kor 15, 25. 26; Raz 20,13. 14)

Kristus mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. * Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, aleluja.

Tedaj bosta dala smrt in podzemlje svoje mrtve in bosta vržena v ognjeno jezero. * Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, aleluja.

[L]

Sv. Pavel VI. (1897-1978), papež (izvoljen 1963) zaslužen za koncilsko prenovo

 

Kdo je danes pred nami? To je pater Leopold iz Hercegnovega, ki je umrl v Padovi, kjer je preživel večino svojega življenja. Ne moremo iti mimo neke njegove posebne značilnosti. Doma je bil na vzhodni obali Jadranskega morja in svojo domovino je vedno zvesto ljubil. Nič manj pa ni ljubil tudi svoje druge domovine, v kateri je tiho in neutrudno opravljal svojo službo. Prav zato pater Leopold v sebi lahko povezuje vrednote dveh narodnosti in na neki način predstavlja znamenje prijateljstva in bratstva … Vsem nam je znano, da je pater Leopold bil »ekumenski« že pred drugim vatikanskim koncilom. Snoval je, napovedoval, širil, čeprav ni deloval na Vzhodu, obnovo popolne edinosti Cerkve, v kateri bi se povsem upoštevale mnogovrstne lastnosti njenega narodnostnega sestava.

Posebna značilnost junaškega življenja in karizmatične kreposti bl. Leopolda pa je pravzaprav druga, namreč njegova spovedniška služba. Izvrševal jo je tako, da je zgodaj zjutraj maševal, potem pa je šel v svojo spovednico, kjer je ostal ves dan spovedancem na voljo. Tega načina življenja se je držal približno štirideset let, ne da bi se bil kdaj pritoževal.

To je - kakor smo prepričani - tisti glavni razlog, zaradi katerega je ta ponižni kapucin zaslužil razglasitev za blaženega. Svetost je dosegel predvsem z žrtvijo, povezano z delitvijo zakramenta sprave. Ne preostane nam drugo, kot da občudujemo Gospoda in se mu zahvaljujemo, ker danes daje Cerkvi tako sijajen in edinstven lik služabnika zakramentalne milosti sprave. Po eni strani vabi duhovnike k opravljanju tako izredno pomembne službe, tako sodobnega načina vzgajanja in predragocenega duhovnega vodstva. Po drugi strani pa vsem vernikom, tako gorečim kakor mlačnim in brezbrižnim, kliče v spomin, da je osebna spoved tudi danes, še bolj kot kdajkoli prej, velik in neprecenljiv dar božje previdnosti, izvor milosti in miru, šola krščanskega življenja, prepotrebna tolažilna pomoč na zemeljskem potovanju proti večni sreči.

Naj naš bl. Leopold privabi veliko ljudi, omamljenih zaradi posvetnosti današnjega življenja, k temu sicer strogemu sodišču pokore, a zato nič manj priljubljenemu zatočišču tolažbe, notranje resnice, vstajenja k milosti in sredstvu za dosego pristnega krščanskega življenja, da tako okusijo skrivnosti in preporodno uteho evangelija, pogovora z Očetom, srečanja s Kristusom in navdihov Svetega Duha. Naj v njih poživi vnemo za blagor drugih, hrepenenje po pravičnosti in skrb za nravno dostojanstvo.

 

SPEV (Ef 2, 5.4.7)

Čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, nas je Bog oživil s Kristusom * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, svetega patra Leopolda si obdaril z dobroto in usmiljenjem do grešnikov in ga napolnil z gorečnostjo za edinost kristjanov. Na njegovo priprošnjo naj se prenovimo tako, da bomo mogli vsem izkazovati tvojo ljubezen in se polni zaupanja prizadevati za edinost vseh verujočih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Vel. noč. Ta, ki je šel na zemljo, je prav tisti, ki je šel nad vsa nebesa, aleluja.

2 Vel. noč. Obhajajte vesele praznike in slavite Gospoda, aleluja.

3 Vel. noč. Zemlja je polna Gospodove dobrote, aleluja.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, svetega patra Leopolda si obdaril z dobroto in usmiljenjem do grešnikov in ga napolnil z gorečnostjo za edinost kristjanov. Na njegovo priprošnjo naj se prenovimo tako, da bomo mogli vsem izkazovati tvojo ljubezen in se polni zaupanja prizadevati za edinost vseh verujočih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Prim. 1 Pt 3,21–22a)
Krst zdaj rešuje tudi vas, ne kot očiščenje telesnih madežev, ampak kot prošnja k Bogu za čisto vest, po vstajenju Jezusa Kristusa, ki je na Božji desnici.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

[D]

1 Vel. noč. Zdaj se je uresničilo kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa, aleluja.

2 Vel. noč. Prevzel si svojo oblast in zakraljeval, aleluja.

3 Vel. noč. Vse stvari naj služijo tebi, ki si rekel in so bile ustvarjene, aleluja.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, svetega patra Leopolda si obdaril z dobroto in usmiljenjem do grešnikov in ga napolnil z gorečnostjo za edinost kristjanov. Na njegovo priprošnjo naj se prenovimo tako, da bomo mogli vsem izkazovati tvojo ljubezen in se polni zaupanja prizadevati za edinost vseh verujočih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.