Brevir za 12. maj 2017

Petek, Sv. Leopold Mandić, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Info …

SV. LEOPOLD MANDIĆ, DUHOVNIK
Obvezni god v Sloveniji
Kapucin Leopold Bogdan Mandić je bil rojen 12. maja 1866 v Hercegnovem v Dalmaciji. Kot duhovnik se je ves posvetil spovedniški službi, ki jo je čudovito povezoval z delom za krščansko edinost. Dobrih trideset let so v Padovi prihajali v njegovo spovednico ljudje vseh slojev od blizu in daleč. Umrl je v Padovi 30. julija leta 1942.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: redovnikom.

Izberi skupne molitve:

Povabilo

Začetek

Gospod, odpri moje ustnice,

- da bom oznanjal tvojo hvalo.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo .

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

[D]

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih, aleluja.

Ps 77,1–39 Gospodova dobrota in nezvestoba njegovega ljudstva

To se je zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam (1 Kor 10,11).

Poslušaj moj nauk, moje ljudstvo, *

pazite, kaj vam bom povedal.

Odprl bom svoja usta in govoril v prilikah, *

razodel bom skrivnosti starodavne dobe. —

Kar smo slišali in se naučili, *

ne bomo prikrivali svojim otrokom,

kar so nam naši očetje izročili, *

bomo pripovedovali prihodnjim rodovom,

o Gospodovih slavnih delih in o njegovi moči, *

o čudežih, ki jih je storil. —

Svojemu ljudstvu je zapovedal, *

naj izročijo sinovom, kar je naročil očetom,

naj zvedo tudi prihodnji rodovi, *

njihovi potomci naj povedo svojim otrokom,

naj v Boga zaupajo in Gospodovih del ne pozabljajo, *

marveč spolnjujejo njegove zapovedi.

Naj ne postanejo kakor njihovi očetje *

uporno in trmasto ljudstvo,

ljudstvo s hudobnim srcem *

in nezvesti svojemu Bogu. —

Celo posebej od Boga poklicani *

so svojega Gospoda izdali v boju.

Niso se držali Božje zaveze, *

niso hoteli živeti po njegovi postavi.

Pozabili so na njegovo dobroto, *

na znamenja, ki jim jih je pokazal.

Pred njih očeti je delal čudeže *

v deželi Nila, v Spodnjem Egiptu. —

Razdelil je Rdeče morje in jih čez povedel, *

postavil je vode kakor zidove.

Vodil jih je podnevi z oblakom *

in vso noč z ognjeno svetlobo.

Razklal je skalo v puščavi *

in jim dal vode v obilju.

Izvabil je iz pečine potoke, *

voda je tekla kot reka.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih, aleluja.

2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala, aleluja.

Še naprej so zoper Boga grešili *

in v pustinji žalili Najvišjega.

Boga so skušali v svojih srcih, *

ko so terjali jed po svoji poželjivosti.

Zoper Boga so govorili: *

»Mar nam more Bog pogrniti mizo v puščavi?

Res, udaril je skalo in vode so pritekle, *

ali pa bo mogel dati kruha in mesa svojemu ljudstvu?«

Ko je to slišal, se je Gospod razsrdil *

in njegova jeza je vzkipela zoper Božje ljudstvo.

Kajti niso verovali v Gospoda, *

v njegovo pomoč niso zaupali. —

Kljub temu je zapovedal oblakom na nebu, *

odprl je nebeška vrata.

Padala je mana za hrano, *

kruh iz nebes jim je podelil.

Angelski kruh je jedel človek, *

vsi so se nasitili s hrano, od Boga poslano.

Zbudil je vzhodnik na nebu, *

s svojo močjo je dvignil južni veter.

Priletelo je toliko ptic, kolikor je peska ob morju, *

mesa so dobili v izobilju.

Padale so v njihov tabor, *

okoli njihovih šotorov.

Jedli so in se zelo nasitili, *

izpolnil jim je njih poželenje. —

Vendar še niso odnehali v svoji nenasitnosti, *

zato je zoper nje vzkipela Božja jeza.

Meso je bilo še v njihovih ustih, *

ko jim je kuga pomorila veljake in mladino.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala, aleluja.

3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj, aleluja.

III

Kljub vsem čudežem Izraelci niso verovali, *

ampak so dalje grešili.

Zato je Bog hitro naredil konec njihovemu življenju, *

kaznoval jih je z naglo smrtjo.

Ko jim je šlo za življenje, so ga iskali *

in se k njemu vračali skesani.

Spomnili so se, da je Bog njihov varuh, *

Bog najvišji, njihov rešitelj.

Toda varali so ga s svojimi usti, *

lagali mu s svojim jezikom.

Niso bili odkritosrčni do njega, *

njegovi zavezi niso ostali zvesti. —

Bog pa je usmiljen, odpušča krivdo *

in ne uniči grešnikov.

Nenehno zadržuje svojo jezo *

in vsega svojega srda ne izlije.

Spominja se: iz mesa je človek, *

kakor dih je, ki odhaja in se ne vrača.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj, aleluja.

- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,

- se veselita nebo in zemlja, aleluja.

PRVO BERILO

Iz knjige Razodetja (17,1-18)

Velika hotnica

Jaz, Janez, sem videl: Prišel je eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedmero čaš, in je spregovoril z menoj: »Pridi, pokazal ti bom obsodbo velike hotnice, ki sedi na mnogih vodah, ki so z njo nečistovali zemeljski kralji in so se z vinom njenega nečistovanja upijanili prebivalci na zemlji.«

In odnesel me je v duhu v puščavo. In videl sem žensko, sedečo na zveri, ki je bila rdeča kot škrlat, polna bogokletnih imen in je imela sedem glav in deset rogov. In ženska je bila oblečena v bager in škrlat ter okrašena z zlatom, dragimi kamni in biseri; imela je v roki zlato čašo, polno gnusob in nečednosti svojega nečistovanja; in na njenem čelu je bilo zapisano ime, skrivnost: »Veliki Babilon, mati nečistnic in gnusob na zemlji.« In videl sem žensko, pijano od krvi svetih in od krvi pričevalcev Jezusovih. In silno sem se začudil, ko sem jo videl.

Angel pa mi je rekel: »Zakaj si se začudil? Jaz ti povem skrivnost te ženske in zveri, ki jo nosi in ki ima sedem glav in deset rogov. Zver, ki si jo videl, je bila in je ni, a bo prišla iz brezna in pojde v pogubo. In začudili se bodo prebivalci na zemlji, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja od začetka sveta, ko bodo videli, da je zver bila, da je ni in da pride.

Tukaj je razum z modrostjo. Sedmero glav je sedem gričev, na katerih ženska sedi, in je sedem kraljev. Pet jih je padlo, eden je, zadnji še ni prišel; in ko pride, bo smel malo časa ostati. Zver pa, ki je bila in je ni, je sam osmi in je od sedmerih in gre v pogubo. In desetero rogov, ki si jih videl, je deset kraljev, ki še niso prejeli kraljestva, toda oblast kot kralji bodo prejeli za eno uro z zverjo. Ti imajo eno misel in bodo svojo moč in oblast dali zveri. Ti se bodo vojskovali z Jagnjetom, Jagnje jih bo premagalo, ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, in z njim tisti, ki so poklicani in izvoljeni ter zvesti.«

In rekel mi je: »Vode, ki si jih videl, kjer sedi hotnica, so ljudstva in množice in narodi in jeziki. In desetero rogov, ki si jih videl, in zver, ti bodo hotnico sovražili ter jo osamili in slekli; in jedli bodo njeno meso ter njo samo v ognju sežgali. Kajti Bog je dal v njih srca, da izvrše njegov namen ter napravijo enodušen sklep in dado svoje kraljestvo zveri, dokler se ne spolnijo božje besede. In ženska, ki si jo videl, je veliko mesto, ki kraljuje nad kralji zemlje.«

SPEV (Raz 17, 14; 6, 2)

Kralji zemlje se bodo vojskovali z Jagnjetom in Jagnje jih bo premagalo. * Ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, aleluja.

Dan mu je bil venec in šel je kot zmagovalec in da zmaga. * Ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, aleluja.

[L]

DRUGO BERILO

Sv. Pavel VI. (1897-1978), papež (izvoljen 1963) zaslužen za koncilsko prenovo

Iz nagovora papeža Pavla VI. ob slovesni razglasitvi patra Leopalda za blaženega (1976)

Slabotni, a neomajni božji služabnik

Kdo je danes pred nami? To je pater Leopold iz Hercegnovega, ki je umrl v Padovi, kjer je preživel večino svojega življenja. Ne moremo iti mimo neke njegove posebne značilnosti. Doma je bil na vzhodni obali Jadranskega morja in svojo domovino je vedno zvesto ljubil. Nič manj pa ni ljubil tudi svoje druge domovine, v kateri je tiho in neutrudno opravljal svojo službo. Prav zato pater Leopold v sebi lahko povezuje vrednote dveh narodnosti in na neki način predstavlja znamenje prijateljstva in bratstva … Vsem nam je znano, da je pater Leopold bil »ekumenski« že pred drugim vatikanskim koncilom. Snoval je, napovedoval, širil, čeprav ni deloval na Vzhodu, obnovo popolne edinosti Cerkve, v kateri bi se povsem upoštevale mnogovrstne lastnosti njenega narodnostnega sestava.

Posebna značilnost junaškega življenja in karizmatične kreposti bl. Leopolda pa je pravzaprav druga, namreč njegova spovedniška služba. Izvrševal jo je tako, da je zgodaj zjutraj maševal, potem pa je šel v svojo spovednico, kjer je ostal ves dan spovedancem na voljo. Tega načina življenja se je držal približno štirideset let, ne da bi se bil kdaj pritoževal.

To je - kakor smo prepričani - tisti glavni razlog, zaradi katerega je ta ponižni kapucin zaslužil razglasitev za blaženega. Svetost je dosegel predvsem z žrtvijo, povezano z delitvijo zakramenta sprave. Ne preostane nam drugo, kot da občudujemo Gospoda in se mu zahvaljujemo, ker danes daje Cerkvi tako sijajen in edinstven lik služabnika zakramentalne milosti sprave. Po eni strani vabi duhovnike k opravljanju tako izredno pomembne službe, tako sodobnega načina vzgajanja in predragocenega duhovnega vodstva. Po drugi strani pa vsem vernikom, tako gorečim kakor mlačnim in brezbrižnim, kliče v spomin, da je osebna spoved tudi danes, še bolj kot kdajkoli prej, velik in neprecenljiv dar božje previdnosti, izvor milosti in miru, šola krščanskega življenja, prepotrebna tolažilna pomoč na zemeljskem potovanju proti večni sreči.

Naj naš bl. Leopold privabi veliko ljudi, omamljenih zaradi posvetnosti današnjega življenja, k temu sicer strogemu sodišču pokore, a zato nič manj priljubljenemu zatočišču tolažbe, notranje resnice, vstajenja k milosti in sredstvu za dosego pristnega krščanskega življenja, da tako okusijo skrivnosti in preporodno uteho evangelija, pogovora z Očetom, srečanja s Kristusom in navdihov Svetega Duha. Naj v njih poživi vnemo za blagor drugih, hrepenenje po pravičnosti in skrb za nravno dostojanstvo.

SPEV (Ef 2, 5.4.7)

Čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, nas je Bog oživil s Kristusom * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, svetega patra Leopolda si obdaril z dobroto in usmiljenjem do grešnikov in ga napolnil z gorečnostjo za edinost kristjanov. Na njegovo priprošnjo naj se prenovimo tako, da bomo mogli vsem izkazovati tvojo ljubezen in se polni zaupanja prizadevati za edinost vseh verujočih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

[D]

1 Vel. noč. Kristus se je dal za nas Bogu v daritev in krvavo žrtev, aleluja.

Ps 50 Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ. —

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Kristus se je dal za nas Bogu v daritev in krvavo žrtev, aleluja.

2 Vel. noč. Jeruzalem, Božje mesto, bleščal se boš v sijajni luči, aleluja.

Tob 13,10–15,17–19 Zahvala za osvoboditev ljudstva

Pokazal mi je sveto mesto Jeruzalem …, ki je imelo Božjo veličastnost (Raz 21,10–11).

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte svete dneve in ga slavite.

Jeruzalem, Božje mesto, *

za tvoja dela zahteva Gospod pokoro. —

Hvali Boga, večnega Gospoda, s svojimi dobrimi deli, *

da spet postavi svoje svetišče v tebi.

Nazaj bo poklical vse tvoje pregnance, *

da se boš veselil vse večne čase. —

Bleščal se boš v sijajni luči, *

klanjale se ti bodo vse pokrajine zemlje.

Narodi bodo od daleč prihajali k tebi, *

prinašali darila in v tebi molili Gospoda.

Tvojo deželo bodo imeli za sveto, *

tvoje veliko ime bodo slavili v tebi.

Veselil se boš svojih potomcev, *

blagoslovljeni se bodo zbirali pri Gospodu. —

Blagor vsem, ki te ljubijo, *

ki se tvojega miru veselijo.

Hvali, moja duša, Gospoda, ker bo osvobodil Jeruzalem, *

rešil svoje ljudstvo iz vsake njegove stiske. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Vel. noč. Jeruzalem, Božje mesto, bleščal se boš v sijajni luči, aleluja.

3 Vel. noč. Videl sem novi Jeruzalem priti z neba, aleluja.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Vel. noč. Videl sem novi Jeruzalem priti z neba, aleluja.

[S]

Kratko berilo (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Spev z odpevom

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Prošnje

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, svetega patra Leopolda si obdaril z dobroto in usmiljenjem do grešnikov in ga napolnil z gorečnostjo za edinost kristjanov. Na njegovo priprošnjo naj se prenovimo tako, da bomo mogli vsem izkazovati tvojo ljubezen in se polni zaupanja prizadevati za edinost vseh verujočih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[D]

Pesem opoldne

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Ps 118,161–168 (XXI) Hvala Božji postavi

Mogočni me preganjajo brez vzroka, *

moje srce pa spoštuje tvoje besede.

Veselim se tega, kar si povedal, *

kakor lovec obilnega plena. —

Sovražim laž in se mi gnusi, *

a tvojo postavo ljubim.

Sedemkrat na dan ti opravljam molitve, *

ker si pravičen v svojih sodbah. —

Velik mir uživa vsak, ki ljubi tvojo postavo, *

nič mu ni v spotiko.

Čakam, Gospod, da mi prideš pomagat, *

in tvoje zapovedi spolnjujem. —

Skrbno se ravnam po tvojih zakonih *

in jih silno ljubim.

Spolnjujem tvoje zapovedi in nauke, *

ti vidiš vse moje življenje. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Ps 132 Blagor bratske sloge

Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga (1 Jn 4,7).

Glej, kako je dobro in prijetno, *

če bratje živijo skupaj.

Prijetno je kot vonjava dragocenega olja, *

s katerim je Mojzes mazilil Arona.

To je kakor obilna rosa, *

ki pada na sionske višave.

Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga, *

tam daje življenje na veke. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Ps 139,1–9,13–14 Bog je moje pribežališče

Sin človekov bo izdan v roke grešnikom (Mt 26,45).

Reši me, Gospod, hudobnega človeka, *

nasilnih ljudi me varuj.

Reši me vseh, ki v srcu snujejo hudobijo *

ter ves dan povzročajo prepire.

Kakor kača brusijo svoje jezike, *

gadji strup skrivajo v svojih ustih. —

Brani me pred krivičnim človekom, *

nasilnih ljudi me varuj.

Ko hodim, mi hočejo noge spodnesti, *

prevzetni mi skrivaj nastavljajo zanko.

Vrvi razpenjajo kot mrežo, *

pastí mi postavljajo ob poti. —

Ti si moj Bog, govorim Gospodu, *

Gospod, poslušaj mojo prošnjo.

Gospod, moj Bog, moj mogočni rešitelj, *

ti mi ščitiš glavo ob dnevu boja.

Ne daj, da se zgodi, kar si želi hudobni, *

nikar ne izpolni njegovih naklepov. —

Vem, Gospod, da boš pravičen siromaku *

in ubogemu priboril pravico.

Samo pravični bodo tebe slavili, *

samo pošteni prebivali pred tvojim obličjem. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Opoldne

Kratko berilo (Gal 3,27–28)
Kateri ste bili v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, odrešil si nas s krvjo svojega Sina in nam podelil rešenje in pravo svobodo. Naj na zemlji v tebi črpamo moč za življenje, da bomo po smrti v tebi uživali večno srečo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

[D]

1 Vel. noč. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, aleluja.

Ps 144 Hvalnica Božjemu veličastvu

Pravičen si, Gospod, ki si in si bil (Raz 16,5).

Moj Bog in moj kralj, hočem te poveličevati, *

slaviti tvoje ime na vekov veke.

Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, *

slaviti tvoje ime na vekov veke. —

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, *

tvoja veličina se ne da izmeriti.

Rod za rodom hvali tvoja dela *

in oznanja tvojo vsemogočnost. —

Govorijo o sijajni slavi tvojega veličastva *

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Poročajo o tvojih mogočnih delih, *

pripovedujejo o tvojem dostojanstvu.

Na vso moč razglašajo tvoje velike dobrote *

in se radujejo tvoje pravičnosti. —

Blag si, Gospod, in usmiljen, *

potrpežljiv in velik v ljubezni.

Dober si vsemu svojemu stvarstvu, *

do vseh stvari usmiljen. —

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, *

tvoji zvesti naj te hvalijo.

Naj pripovedujejo o slavi tvojega kraljestva, *

naj govorijo o tvoji vsemogočnosti.

Naj oznanjajo tvojo moč vsemu človeštvu *

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je za večne čase, *

tvoje gospostvo je za vse rodove. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, aleluja.

2 Vel. noč. Kralju vekov, neminljivemu in nevidnemu vsa čast in slava, aleluja.

Gospod, ti si zvest svojim obljubam *

in dober v vseh svojih delih.

Gospod, zadržuješ vse, ki padajo, *

dvigaš vse, ki so potrti.

Vsi zaupno oči upirajo vate *

in ti jim ob pravem času daješ hrano.

Svojo dobrotno roko odpiraš *

in vse, kar živi, nasičuješ. —

Gospod je pravičen na vseh svojih potih *

in svet v vseh svojih delih.

Blizu je vsem, ki ga iščejo, *

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Izpolni prošnje tistih, ki ga častijo, *

prisluhne njih vpitju in jim pomaga.

Gospod bedi nad vsemi, ki ga ljubijo, *

poniža pa tiste, ki se mu upirajo. —

Moja usta naj pojejo hvalo Gospodu, *

človeštvo naj ga slavi vse čase. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Vel. noč. Kralju vekov, neminljivemu in nevidnemu vsa čast in slava, aleluja.

3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker mi je bil rešitelj, aleluja.

Raz 15,3–4 Zahvalna pesem

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker mi je bil rešitelj, aleluja.

[S]

Kratko berilo (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Spev z odpevom

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo.

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Prošnje

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Očenaš

[L]

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem v velikonočnem času

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 87 Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji.

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje.

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine.

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi.

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen?

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu.

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

V velikonočnem času

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.

⇑ Vrh