Brevir za 12. maj 2012

SV. LEOPOLD MANDIĆ, DUHOVNIK
Obvezni god v Sloveniji
Kapucin Leopold Bogdan Mandić je bil rojen 12. maja 1866 v Hercegnovem v Dalmaciji. Kot duhovnik se je ves posvetil spovedniški službi, ki jo je čudovito povezoval z delom za krščansko edinost. Dobrih trideset let so v Padovi prihajali v njegovo spovednico ljudje vseh slojev od blizu in daleč. Umrl je v Padovi 30. julija leta 1942.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: redovnikom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 104 Gospod je zvest svojim obljubam

Slavite Gospoda in ga hvalite, *

oznanjujte med narodi njegova čudovita dela.

Pojte mu in igrajte, *

pripovedujte o vseh njegovih čudežih.

Ponašajte se z njegovim svetim imenom, *

naj se veselijo vsi, ki iščejo Gospoda. —

 

Odkrivajte Božjo moč iz stvarstva, *

iščite vedno njegovo bližino.

Spominjajte se čudežev, ki jih je storil, *

odločitev, ki jih je izrekel,

vi, potomci Abrahama, Božjega služabnika, *

vi, sinovi Božjega izvoljenca Jakoba. —

 

Gospod je naš Bog, on edini; *

njegove zapovedi veljajo za vso zemljo.

Nikoli ne bo prelomil svoje zaveze, *

obljube, ki jo je dal za vedno. 

Zaveze, ki jo je sklenil s svojim ljudstvom, *

obljube, ki jo je dal svojim izvoljencem. —

 

Postavo je potrdil našim očetom *

in jo dal kot večni zakon svojim služabnikom.

Bog je rekel: »Dal vam bom obljubljeno deželo, *

to bo vaša lastnina za vedno.«

Tedaj jih je bilo malo po številu, *

bili so neznatni in tujci v oni deželi.

Potovali so od naroda do naroda, *

od enega ljudstva do drugega.

Gospod ni nikomur pustil, da bi jih stiskal, *

zaradi njih so bili kaznovani sosednji kralji.

Rekel je: »Ne dotikajte se mojih maziljencev *

in mojim prerokom ne storite nič hudega.« —

Prišla je lakota v egiptovsko deželo, *

pošle so vse zaloge žita.

Bog je poslal v Egipt Jožefa, *

ki je bil prodan za sužnja.

Noge so mu vtaknili v spone, *

okrog vratu so mu nadeli verige.

V ječi je bil, dokler se ni spolnila njegova napoved, *

ki jo je potrdila Gospodova beseda. —

 

Na faraonov ukaz so ga izpustili, *

osvobodili na njegovo povelje.

Postavil ga je za gospodarja svoji hiši *

in upravitelja vsej svoji posesti.

S svojim zgledom je poučeval njegove kneze, *

razlagal modrost njegovim starešinam. —

Izraelci so prišli v egiptovsko deželo, *

izvoljeno ljudstvo je gostovalo v Egiptu.

Tam je Bog namnožil svoje ljudstvo, *

da je postalo močnejše od Egipčanov.

Zato so jih začeli sovražiti *

in krivično ravnati z njimi.

Nato je Bog poslal Mojzesa, svojega služabnika, *

in Arona, ki mu ga je dal za pomočnika.

Delala sta čudovita znamenja, *

velike čudeže v egiptovski deželi. —

 

Nastopila je tema, povsod se je zmračilo, *

a Egipčani so se še vedno upirali.

Voda se je v kri spremenila, *

da so poginile vse ribe.

Žabe so napolnile vso deželo, *

prilezle so celo v faraonovo palačo.

Množica muh je pokrila vse kraje, *

v rojih so brenčali komarji.

Namesto dežja je padala debela toča, *

bliskalo se je in treskalo po njihovi zemlji.

Trte in smokve so bile uničene, *

drevje polomljeno po sadovnjakih. —

 

Priletele so kobilice in murni brez števila, *

požrli so vso povrtnino in poljske pridelke.

Pomrli so jim vsi prvorojenci, *

padel je cvet njihovega naroda. —

 

Potem je Bog izpeljal svoje ljudstvo, *

obloženo s srebrom in zlatom.

V vseh njihovih rodovih *

ni bilo niti enega siromaka.

Egipčani so se veselili njih odhoda, *

obšel jih je strah pred njimi.

Bog je razgrnil oblak, da je kril Izraelce podnevi, *

poslal je ognjeni steber, da jim je svetil ponoči. —

 

Ko so prosili, so priletele prepelice, *

hranil jih je z nebeškim kruhom.

Ko je Mojzes udaril po skali, je pritekla voda, *

tekla je v puščavi kot reka.

Gospod se je spomnil svoje svete obljube, *

ki jo je dal Abrahamu, svojemu služabniku. —

 

Izpeljal je svoje ljudstvo iz sužnosti *

ob radostnih vzklikih in velikem veselju.

Dal jim je obljubljeno deželo, *

polastili so se bogastva drugih narodov.

Zato pa naj bi se držali njegovih ukazov *

in spolnjevali Božje zapovedi. —

- Bog nas je prerodil za živo upanje, aleluja,

- po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, aleluja.

 

Angel reče meni, Janezu: »Ne zapečati preroških besed te knjige. Čas je namreč blizu. Kdor dela krivico, naj jo še dela; kdor je omadeževan, naj se še omadežuje; kdor je pravičen, naj še vrši pravico in, kdor je svet, naj se še posvečuje.

Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu po njegovih delih. Jaz sem Alfa in Omega, prvi in poslednji, začetek in konec. Blagor njim, ki izpirajo svoja oblačila, da bodo imeli oblast do drevesa življenja in pojdejo skozi vrata v mesto. Zunaj so psi in vražarji in nečistniki in ubijalci in malikovalci in vsak, kdor ljubi laž in se ji vdaja.

Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da vam to izpriča za cerkve. Jaz sem Davidova korenina in njegov rod, svetla zvezda danica.« Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor sliši, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride; kdor hoče, naj vzame žive vode zastonj. Pričujem vsakemu, kdor posluša preroške besede te knjige: »Če jim kdo kaj pridene, mu bo dal Bog nadloge, ki so zapisane v tej knjigi. In če kdo kaj odvzame od besed te preroške knjige, mu bo odvzel Bog njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, o katerih je pisano v tej knjigi.« Tisti, ki to izpričuje, pravi: »Da, skoraj pridem.« »Amen. Pridi, Gospod Jezus!« Milost Gospoda Jezusa Kristusa z vsemi svetimi. Amen.

SPEV (Raz 22,16.17.20; Iz 55,1.3)

Jaz sem Davidova korenina in njegov rod, svetla zvezda danica. Duh in nevesta pravita: Pridi! * In kdor sliši, naj reče: Pridi! Amen. Pridi, Gospod Jezus, aleluja!

O, vi vsi žejni, pridite k vodi, pridite k meni in me poslušajte. * In kdor sliši, naj reče: Pridi! Amen. Pridi, Gospod Jezus, aleluja!

Sv. Pavel VI. (1897-1978), papež (izvoljen 1963) zaslužen za koncilsko prenovo

 

Kdo je danes pred nami? To je pater Leopold iz Hercegnovega, ki je umrl v Padovi, kjer je preživel večino svojega življenja. Ne moremo iti mimo neke njegove posebne značilnosti. Doma je bil na vzhodni obali Jadranskega morja in svojo domovino je vedno zvesto ljubil. Nič manj pa ni ljubil tudi svoje druge domovine, v kateri je tiho in neutrudno opravljal svojo službo. Prav zato pater Leopold v sebi lahko povezuje vrednote dveh narodnosti in na neki način predstavlja znamenje prijateljstva in bratstva … Vsem nam je znano, da je pater Leopold bil »ekumenski« že pred drugim vatikanskim koncilom. Snoval je, napovedoval, širil, čeprav ni deloval na Vzhodu, obnovo popolne edinosti Cerkve, v kateri bi se povsem upoštevale mnogovrstne lastnosti njenega narodnostnega sestava.

Posebna značilnost junaškega življenja in karizmatične kreposti bl. Leopolda pa je pravzaprav druga, namreč njegova spovedniška služba. Izvrševal jo je tako, da je zgodaj zjutraj maševal, potem pa je šel v svojo spovednico, kjer je ostal ves dan spovedancem na voljo. Tega načina življenja se je držal približno štirideset let, ne da bi se bil kdaj pritoževal.

To je - kakor smo prepričani - tisti glavni razlog, zaradi katerega je ta ponižni kapucin zaslužil razglasitev za blaženega. Svetost je dosegel predvsem z žrtvijo, povezano z delitvijo zakramenta sprave. Ne preostane nam drugo, kot da občudujemo Gospoda in se mu zahvaljujemo, ker danes daje Cerkvi tako sijajen in edinstven lik služabnika zakramentalne milosti sprave. Po eni strani vabi duhovnike k opravljanju tako izredno pomembne službe, tako sodobnega načina vzgajanja in predragocenega duhovnega vodstva. Po drugi strani pa vsem vernikom, tako gorečim kakor mlačnim in brezbrižnim, kliče v spomin, da je osebna spoved tudi danes, še bolj kot kdajkoli prej, velik in neprecenljiv dar božje previdnosti, izvor milosti in miru, šola krščanskega življenja, prepotrebna tolažilna pomoč na zemeljskem potovanju proti večni sreči.

Naj naš bl. Leopold privabi veliko ljudi, omamljenih zaradi posvetnosti današnjega življenja, k temu sicer strogemu sodišču pokore, a zato nič manj priljubljenemu zatočišču tolažbe, notranje resnice, vstajenja k milosti in sredstvu za dosego pristnega krščanskega življenja, da tako okusijo skrivnosti in preporodno uteho evangelija, pogovora z Očetom, srečanja s Kristusom in navdihov Svetega Duha. Naj v njih poživi vnemo za blagor drugih, hrepenenje po pravičnosti in skrb za nravno dostojanstvo.

SPEV (Ef 2, 5.4.7)

Čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, nas je Bog oživil s Kristusom * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti * zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

2 Mz 15,1–4a.8–13.17–18  Zahvalna pesem Izraelcev

 Zmagovalci so peli pesem Mojzesa, Božjega služabnika (Raz 15,2–3).

 

Pojmo Gospodu, ker je mogočen, *

preganjalce na konjih je potopil v morje. —

 

Gospod  je moja moč in moja pesem, *

Gospod me je rešil.

Moj Bog je, zato ga proslavljam; *

Bog mojega očeta je, zato ga poveličujem.

Gospod je kakor bojevnik, *

njegovo ime je Vsemogočni.

Faraonove vozove je pogreznil v morje *

in potopil vso njegovo vojsko. —

 

Njegov veter je nakopičil vode in zajezil valovje, *

ki se je strdilo sredi morja.

Sovražnik je rekel: »Pojdem za njimi, *

dohitel jih bom in plen razdelil.

Vse bom polovil, *

izdrl svoj meč in jih uničil.«

Toda Gospodov veter jih je potopil v morje, *

kot svinec so se pogreznili v silnem vodovju. —

 

Gospod, kdo je močnejši od tebe, *

kdo je tako veličasten v svetosti?

Strmim, ko gledam tvoja dela, *

saj ti delaš čudeže.

Stegnil si svojo desnico *

in preganjalce je požrla globina.

Usmiljeno si vodil svoje ljudstvo *

in si ga rešil.

Tvoja sveta moč ga je vodila *

proti tvojemu svetemu prebivališču. —

 

Naselil jih boš v hriboviti obljubljeni deželi, *

kjer si pripravil sebi stalno bivališče.

Tam boš postavil svoje svetišče, *

in boš kraljeval na veke in zmeraj. —

Ps 116 Hvalnica dobremu Bogu

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi, *

slavite ga, vsa ljudstva. —

 

Velika je do nas njegova dobrota, *

Gospodova zvestoba traja na veke. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,33–40  (V)      Hvala Božji postavi

 

Svojo pot mi, Gospod, pokaži, *

po njej bom zvesto hodil.

Daj mi razumnost, da bom ohranil tvojo postavo *

in jo spolnjeval z vsem srcem. —

 

Po poti svojih ukazov me vodi, *

samo po njej me veselí hoditi.

Nagni mi srce k svojim odredbam, *

varuj me pohlepa po bogastvu. —

 

Odvrni mi oči od ničevosti, *

s svojo besedo me poživi.

Svojemu služabniku spolni obljubo, *

dano tistim, ki te ljubijo. —

 

Bojim se sramote, odvrni jo od mene, *

tvoja volja me vodi k sreči.

Glej, hrepenim po tvojih zapovedih, *

v svoji pravičnosti me poživi. —

Ps 33   Gospod je zavetje pravičnega

Slavim Gospoda v vsakem času, *

vedno mu prepevam hvalne speve.

Na ves glas ga hvalim, *

da ubogi slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda, *

njegovo ime skupno slavimo. —

 

Iskal sem Gospoda in me je uslišal, *

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in se razveselite, *

ni vam treba zardevati.

Ubožec je klical in Gospod ga je slišal, *

rešil ga je iz njegove stiske.

Angel varuje tiste, ki se boje Gospoda, *

da jih reši vsega hudega. —

 

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober, *

blagor človeku, ki vanj zaupa.

Slavite Gospoda, njegovi zvesti, *

njim, ki ga častijo, nič ne manjka.

Celo bogati obubožajo in stradajo, *

Bogu zvesti pa ničesar ne pogrešajo. —

Pridite, ljudje, in poslušajte, *

učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati.

Ali hočeš srečno živeti *

in dolgo uživati dobrote? —

 

Varuj svoj jezik hudobije *

in svoja usta zvijače.

Ogibaj se krivice in delaj dobro, *

išči miru in si zanj prizadevaj. —

 

Z očetovsko ljubeznijo gleda Bog na pravične *

in skrbno posluša njihove prošnje.

Natančno opazuje vse, ki delajo hudo, *

in še njihov spomin zbriše z zemlje. —

 

Komaj pravični zakličejo, jih že sliši, *

iz vseh njihovih stisk jih reši.

Hitro potolaži potrta srca *

in skesanim rad pomaga. —

 

Mnogo nadlog zadeva pravičnega, *

a iz vseh ga Bog rešuje.

Varuje njegovo življenje, *

nič hudega se mu ne bo zgodilo. —

 

Grešnika pogublja njegova hudobija, *

kaznovani bodo, kateri črtijo pravičnega.

Bog rešuje življenje svojih zvestih služabnikov, *

ne bo se kesal, kdor se k njemu zateka. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pri Jagnjeta večerji zdaj
v oblekah belih zbrani smo,
ko Rdeče morje smo prešli,
zapojmo slavo Kristusu.

 

Za hrano daje nam telo
in s svojo nas pojí krvjo,
na križu darovani Bog
oživlja z Božjo nas močjo.

 

O res neskončno vredni dar,
ki zmagal si vso moč pekla,
ti odkupnina sužnosti,
plačilo naše večnosti.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe.

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (1 Pt 2,9–10)
Vi ste izvoljen rod, kraljevo duhovništvo, pridobljeno ljudstvo, da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč, vas, ki nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo, ki niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli.

Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.
— Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.

Ker se je zvečerilo, aleluja, aleluja.
— Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Ostani z nami, Gospod, aleluja, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vneto prosimo Kristusa, ki je z vstajenjem od mrtvih uničil smrt in obnovil življenje:

Ti si kamen, ki so ga zidarji zavrgli, a si postal vogelni kamen,

– vzidaj nas v svojo Cerkev kot žive kamne.

Ti si zvesta in resnična priča, prvorojeni izmed mrtvih,

– naj tvoja Cerkev neprestano pričuje za tebe.

Ti si edini ženin svoje Cerkve, ki se je rodila iz tvojega prebodenega srca,

– naj bomo žive priče te skrivnostne zveze.

Ti si prvi in poslednji, bil si mrtev in živiš,

– vse krščene ohrani zveste do smrti, da bomo vredni prejeti tvoj venec zmage.

Ti si luč in svetilka svetega Božjega mesta,

– razsvetli naše rajne, da bodo s teboj večno kraljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.