Brevir za 12. februar 2025

[D]

1 Odpev Ljubim te, Gospod, moja moč in moj rešitelj.

2 Odpev Gospod me je rešil, ker me ljubi. 

3 Odpev Luč upanja mi prižigaš, Gospod, in temo razsvetljuješ.

[L]

 

Bratje, po človeško govorim: še človekove pravnomočne oporoke nihče ne zametuje ali ji kaj dostavlja. Tu pa gre za obljube, izrečene Abrahamu in njegovemu zarodu, ne pravi »in zarodom«, kakor o mnogih, ampak kakor o enem, »in tvojemu zarodu«, ki je Kristus.

Pravim pa to: Od Boga prej potrjene oporoke ne more postava, ki je nastala po štiristo tridesetih letih, razveljaviti, da bi uničila obljubo. Kajti če je dediščina iz postave, ni več iz obljube. Abrahamu pa jo je Bog milostno podaril po obljubi.

Čemu torej postava? Zaradi prestopkov je bila dodana, dokler bi ne prišel zarod, kateremu je bila obljuba dana; izročena je bila po angelih sredniku. Ni srednika, kjer je samo eden; in Bog je eden. Ali je postava zoper božje obljube? Nikakor. Kajti le ko bi bila dana postava, ki bi mogla dati življenje, bi bila pravičnost res iz postave.

Toda pismo je vse zaklenilo pod greh, da bi se verujočim dala obljuba iz vere v Jezusa Kristusa. Preden je pa vera prišla, smo zaklenjeni pod postavo bili varovani za vero, ki se je morala razodeti. Postava je torej postala naša vzgojiteljica za Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni: ko je pa vera prišla, nismo več pod vzgojiteljico. Zakaj vi ste po veri božji otroci v Kristusu Jezusu.

Kateri ste bili namreč v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu. Če pa ste vi Kristusovi, ste torej Abrahamov zarod, po obljubi dediči.

Pravim pa: Dokler je dedič nedoleten, se nič ne loči od sužnja, dasi je gospod vsega, ampak je pod varuhi in oskrbniki do časa, ki ga je določil oče.

Tako je tudi z nami; ko smo bili nedoletni, smo bili zasužnjeni z začetnimi nauki sveta.

Ko je pa prišla polnost časov, je poslal Bog svojega Sina, rojenega iz žene, podrejenega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako prejeli posinovljenje. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v naša srca, ki kliče: Aba, Oče! Zato nisi več suženj, ampak sin; ako pa sin, tudi dedič po Bogu.

 

SPEV (Ga2 3, 27; 28; Ef 4, 24)

Kateri ste bili v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka. * Kajti vsi vi ste eno v Jezusu Kristusu.

Oblecite si novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. * Kajti vsi vi ste eno v Jezusu Kristusu.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Apostol pravi, da bo tisti, ki po Duhu mrtvi dela telesa, živel. Nič čudnega, kajti kdor ima božjega Duha, postane božji otrok. Božji otrok je, zato ne prejme duha suženjstva, temveč duha posinovljenja. Sveti Duh pričuje našemu duhu, da smo božji otroci. In pričevanje Svetega Duha je v tem, da kliče v naših srcih: Aba, Oče, kakor je zapisano v pismu Galačanom. Res veliko je sporočilo, da smo božji otroci; dediči božji, sodediči pa Kristusovi. Kristusov sodedič je, kdor je deležen njegove slave. V njegovi slavi pa je samo tisti, ki deli z njim bolečino.

Da bi nas navdušil za trpljenje z njim, pristavlja, da tistega, kar pretrpimo, sploh ni mogoče primerjati s plačilom, pripravljenim človeku, ki takšne bolečine prenaša. To obilno plačilo se nam bo razodelo, ko bomo, prenovljeni po božji podobi, gledali njegovo slavo iz obličja v obličje.

Da se še bolj pokaže veličina prihodnjega razodetja, apostol dostavlja, kako tudi vse stvarstvo željno pričakuje odrešenje božjih otrok.

Stvarstvo je brez svoje krivde zdaj podvrženo posledicam greha. Upa pa, da mu bo Kristus naklonil milost, ki je primerna njegovi naravi. Tudi ono bo rešeno pokvarjenosti in obdarovano s svobodo in slavo božjih otrok. Tako bo ena svoboda obeh, ko se bo razodela njihova slava. Do tega razodetja božje slave pa tudi ono ječi v pričakovanju posinovljenja in odrešenja. Zdihuje, da bi obrodilo duha odrešenja, in koprni po rešitvi iz suženjstva minljivosti.

Božji načrt je jasen. Verniki, ki imajo prvine Duha, ječijo v pričakovanju posinovljenja. Posinovljenje je odrešenje vsega skrivnostnega telesa, kar se bo uresničilo, ko bo to gledalo Boga, večno in najvišje dobro, kakor božji posvojenec. Dosegamo posinovljenje že zdaj v Gospodovi Cerkvi, kajti Duh kliče: Aba, Oče, kakor piše v pismu Galačanom. Vendar bo to popolno šele takrat, ko bodo vsi, ki bodo smeli gledati božje obličje, vstali v neminljivosti, sijaju in poveličanju. Takrat bomo lahko rekli, da je človeštvo povsem svobodno. Zato se apostol hvali: Za to upanje smo bili namreč rešeni. V resnici, rešuje nas upanje, kakor nas rešuje vera, o kateri je rečeno: Tvoja vera te je ozdravila.

 

SPEV (Rimlj 8,17; 5, 9)

Božji dediči smo, sodediči pa Kristusovi. * Če le z njim trpimo, bomo z njim tudi poveličani.

Ko smo z njegovo krvjo opravičeni, bomo po njem jeze rešeni. * Če le z njim trpimo, bomo z njim tudi poveličani.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Bog, naš Oče, tvoja družina smo in ti si naša edina opora. Ponudi nam v pomoč svojo rešilno roko in je nikoli ne odmakni.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev V tvoji luči, Gospod, nam vse postaja svetlo.

2 Odpev Velik si, Gospod, preslaven v svoji moči.

3 Odpev Vzklikajte Bogu z veselim glasom.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Pt 1,15–16)
Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti v vsem vedênju. Zakaj pisano je: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.«

– Tvoji duhovniki naj živijo pravično,
– tebi posvečeni naj se radujejo.
 

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili; popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Ti me varuješ, Gospod, ne bojim se nikogar.

2 Odpev Koprnim po tvoji bližini, Gospod; nikar se pred menoj ne skrivaj.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.