Brevir za 12. februar 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Ko nočni vlada mračni čas,
nas kliče blagovesti glas,
prihaja ženin, vabi nas,
vladar sveta, Gospod neba.

 

Družice pametne gredo
naproti mu, ko bliža se,
s prižganimi svetilkami
se ženina radujejo.

 

Nespametne ga zamudé,
ker luči so jim ugásnile,
zaman na vrata trkajo,
zaprto zanje je nebo.

 

Pripravljeno naj bo srce
in v njem naj svetla luč gori,
veselo čaka, da Gospod
povabi nas na svatbe čas.

 

Podeli nam, o Kristus Kralj,
kraljestva svojega sijaj,
kjer iz srca prepevali
ti bomo hvalo vekomaj. Amen.

 

Prepevamo ti, Kristus, ki živiš
v svetnikih, milost jim in moč deliš,
ki vlivaš v duše mir in kažeš pot
ljubezni nam.

 

Kar sveti, tebi zvesti, zmorejo,
storijo, govorijo, sklenejo,
po tvoji le ljubezni to store,
ki vodi jih.

 

Nakloni mir, utrdi vero nam
odpusti grehe nam, ozdravi nas,
privedi nas do srečne večnosti
v nebeški raj.

 

Kot večnemu Očetu vse nebo
in sveti vsi Zveličarju pojó,
tako naj Svetega Duha časti
vse zemlje krog. Amen.

Ps 30,1–17.20–25  Izročimo se v Božje roke

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi.

Studi se mi malikovanje, *

Gospod, samo v tebe zaupam. —

 

Tvoja dobrota mi je v radost in veselje, *

usmilil si se moje bede.

V stiskah me nisi prepustil sovražnikom, *

pripeljal si me v svobodo. —

Gospod, usmili se me, ker sem v stiski, *

hiram od žalosti.

Vidno ginevam pod težo bridkosti, *

staram se od zdihovanja.

Moči mi pešajo v tesnobi, *

umiram od osamelosti. —

 

Sovražniki me zaničujejo, *

sosedje se mi posmehujejo.

Zbujam grozo svojim znancem, *

kdor me sreča, beži pred mano.

V srcih sem pozabljen, kakor da sem mrtev, *

podoben sem razbiti posodi.

Slišim, kaj šepetajo o meni, *

to me navdaja z grozo.

Sestali so se zoper mene, *

da bi mi vzeli življenje. —

 

Gospod, jaz pa zaupam vate, *

moj Bog, v tvoji roki je moja usoda.

Reši me iz rok mojih sovražnikov *

in vseh, ki me preganjajo.

Dobrotno se ozri na svojega služabnika, *

reši me, ker si usmiljen. —

Gospod, kako velika je tvoja dobrota, *

ki si jo prihranil za svoje prijatelje.

Izkazuješ jo vpričo vsega ljudstva *

tistim, ki se tebi izročajo. —

 

S svojim obrazom jih skrivaš *

pred človeškimi zarotami.

Varuješ jih v svojih šotorih *

pred hudobnimi jeziki. —

 

Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, *

ki mi jo izkazuješ z varnim zavetjem.

V svoji stiski sem se zarekel: *

»Zavržen sem izpred Božjega obličja.«

A ti, Gospod, si uslišal mojo prošnjo, *

ko sem te klical. —

 

Ljubite Gospoda, njegovi zvesti služabniki, *

Gospod vas varuje, ošabne pa ponižuje.

Okrepite se in opogumite *

vsi, ki upate v Gospoda. —

– Poučuj me v svoji resnici, Gospod, in me vodi.
– Ti, o Bog, si moj rešitelj.

 

Moj sin, ne pozabi mojega nauka in mojih zapovedi naj se drži tvoje srce! Zakaj dodelijo ti dolge dni in mnogoletno življenje in srečo.

Dobrota in zvestoba naj te ne zapustita, priveži si ju na vrat, zapiši ju na tablo svojega srca! In našel boš milost in dobro razumevanje pri Bogu in pri ljudeh. Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, in na svojo razumnost se ne zanašaj! Na vseh svojih potih misli nanj in on bo ravnal tvoje steze! Ne imej samega sebe za modrega, boj se Gospoda in varuj se hudega! To bo zdravilo za tvoje telo in krepčilo za tvoje kosti.

Časti Gospoda s svojim premoženjem in s prvinami vseh svojih pridelkov! In tvoje žitnice se bodo polnile z obilnostjo, in mošt bo prekipeval iz tvojih kadi.

Ne zametuj, moj sin, Gospodovega pouka in njegovo karanje naj ti ne bo zoprno! Zakaj kogar Gospod ljubi, tega tepe in ga ima rad kakor oče sina.

Blagor človeku, ki najde modrost, in možu, ki dobi razumnost! Zakaj nje pridobitev je boljša ko pridobitev srebra, in njen sad boljši kot zlato. Dragocenejša je kakor biseri, nobena dragocenost ji ni enakovredna. Dolgo življenje je v njeni desnici, v njeni levici sta bogastvo in čast. Vsa njena pota so prijetna pota, vse njene steze so mirne. Drevo življenja je onim, ki se je oprimejo; kdor jo obdrži, je srečen.

Gospod je z modrostjo ustanovil zemljo, z razumnostjo utrdil nebesa; z njegovo vednostjo so izbruhnila brezdanja vodovja, in oblaki kapljajo roso.

SPEV (Prg 3,11.12; Heb 12,7)

Ne zametuj, moj sin, Gospodovega pouka in njegovo karanje naj ti ne bo zoprno! * Zakaj kogar Gospod ljubi, tega tepe in ga ima rad kakor oče sina.

Kakor s sinovi ravna Bog z vami; kajti kje je sin, ki bi ga oče ne strahoval? * Zakaj kogar Gospod ljubi, tega tepe in ga ima rad kakor oče sina.

Sv. Bernard (ok. 1090-1153), opat cistercijanskega samostana Clairvaux v Franciji, mislec, pridigar, mistik

 

Poskrbimo za hrano, ki ne mine; prizadevajmo si za svoje zveličanje. Delajmo v Gospodovem vinogradu, da si prislužimo obljubljeno plačilo. Delajmo z modrostjo, ki govori: Tisti, ki živijo v moji luči, ne bodo grešili. Svet je kakor njiva, pravi večna Resnica; kopljimo na njej, v sebi ima skrit zaklad, izkopljimo ga. Ta zaklad je skrita modrost. Zakopana je, iščimo jo vsi, hrepenimo po njej!

Če iščete modrost, pravi, jo le iščite. Obrnite se in pridite zopet. Vprašaš, odkod naj se obrneš? Od svojih slabih nagnjenj se obrni, pravi. Če jo v svojih slabih nagnjenjih ne najdem, kje naj iščem modrost? Moja duša silno koprni po njej. Našel jo boš, toda ni zadosti, da jo najdeš. Ko si jo našel, je treba z njo napolniti srce v potlačeni, potreseni in zvrhani meri. Tako je tudi prav. Zakaj, blagor človeku, ki najde modrost in jo ima v izobilju. Išči torej, dokler jo moreš iskati; sezi po njej, dokler je blizu.

Bi morda rad slišal, kako ti je blizu? Blizu ti je beseda, v tvojem srcu in na tvojih ustnicah, samo če jo iščeš s pravim namenom. Pridobil si boš torej veliko modrosti v svoje srce, a tudi razumnosti za tvoja usta. Skrbi pa, da jo dobiš in ne zapraviš ali zanemariš.

Ko si našel modrost, si našel med. Vendar glej, da se ga ne preobješ, da ga presit ne izbljuješ. Tako ga uživaj, da si vedno ohraniš tek. Saj modrost sama govori: Tisti, ki mene uživajo, bodo še lačni. Ne precenjuj tega, kar imaš. Ne zaužij preveč, da ne izbruhaš in se ti vzame, kar se je zdelo, da že imaš, zlasti če si prezgodaj nehal iskati. Ne nehaj iskati in spraševati, ko jo še moreš najti in je še blizu. Sicer, kakor pravi Salomon: Kdor se preobje medu, mu škoduje. Tako tudi tistega, ki hoče doumeti božje veličastvo, lahko stre njegova slava.

Kakor je srečen, kdor najde modrost, tako in še bolj je srečen, kdor živi v njej. Prav v tem je nemara njeno bogastvo.

Obilje modrosti iz tvojih ust prihaja na tri načine: če priznavaš svojo grešnost, če iz srca poješ hvalnice Bogu in če je tvoja beseda spodbuda za druge. S srcem namreč verujemo v opravičenje, Z usti pa izpovedujemo vero v zveličanje, pravi apostol. Celo pravični najprej obtožuje sam sebe, potem poveličuje Boga in nazadnje mora biti poln modrosti, tako da je zgled drugim.

SPEV (Modr 7, 10.11; 8, 2)

Bolj ko zdravje in lepoto sem ljubil modrost, rajši sem jo hotel imeti kot luč. * Hkrati z njo mi je prišlo vse dobro.

Modrost sem vzljubil in skrbno iskal od svoje mladosti, vzljubil sem njeno lepoto. * Hkrati z njo mi je prišlo vse dobro.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Obdarjaš z lučjo nas, Gospod,
ki se razliva vsepovsod
in v novi dan se razprostre,
ko nočne minejo teme.

 

Danica prava si svetá,
a ne kot zvezde bledi svit,
ki novi nam naznanja dan
in tek njen skoraj je končan.

 

Svetlejši si, kot je zlato,
ki sonce z njim prižge nebo,
ti vidiš nam do dna srcá
in v hipu razsvetliš duha.

 

Naj čistost našega srca
obvlada poželjivo slo,
da tudi naše bo telo
svetišče Svetega Duha. 

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 41   Hrepenenje po Bogu in po njegovem svetišču

 

O Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, *

tako moja duša koprni po tebi.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. *

Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje? —

 

Solze so moj kruh, noč in dan jokam, *

kar naprej mi govorijo: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?«

Srce se mi stiska od bolečine, *

ko se spominjam srečnih časov.

Takrat sem hodil z množico k sveti Božji hiši, *

med radostnim in hvalnim petjem v prazničnem zboru.  —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj.

Do kraja sem obupan, *

zato se te spominjam, ko sem tako daleč od tebe.

Kakor silni vrtinci med bobnečimi slapovi *

so čezme pridrli vsi tvoji valovi. —

 

Gospod, ves dan mi bodi naklonjen, *

da te bom ponoči hvalil, Bog mojega življenja.

Pravim Bogu: »Moj zavetnik, zakaj me pozabljaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?«

V težavah sem, sovražniki se mi rogajo; *

kar naprej slišim: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?« —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš? 

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Sir 36,1–7.10–13  Molitev za Božje varstvo

 

Usmili se nas in poglej nas, Bog vesoljstva, *

pokaži nam luč svojega usmiljenja.

Vlij narodom spoštovanje do tebe, *

da te bodo iskali.

Naj spoznajo, da ni Boga razen tebe, *

naj pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. —

 

Vzdigni svojo roko nad tuje narode, *

da bodo videli tvojo vsemogočnost.

Kakor si se nad nami izkazal svetega pred njimi, *

tako se nad njimi izkaži velikega pred nami.

Naj spoznajo, kot smo mi spoznali, *

da ni Boga, Gospod, razen tebe.

Obnovi svoja znamenja in ponovi čudovita dela, *

poveličaj svojo vsemogočno desnico. —

 

Zberi vse razkropljene otroke svojega ljudstva, *

tvoja last so od vsega začetka.

Naseli jih v obljubljeni deželi, *

naj razglašajo tvoja velika dela. —

 

Usmili se, Gospod, svojega ljudstva, *

ki se imenuje po tvojem imenu.

Sprejmi svoje izvoljene, *

ki si jim dal čast svojega prvorojenca. —

 

Usmili se mesta svoje svetosti, *

Jeruzalema, kraja svojega bivališča.

Napolni ves Sion s svojimi hvalnicami *

in svoje ljudstvo s svojim veličastvom. —

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Kratko berilo  (Jer 15,16)
Gospod vsega stvarstva, če so prišle tvoje besede, sem jih požiral; tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca, kajti po tvojem imenu se imenujem.

Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Pojte mu novo pesem.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Odpev k Hvaljen Hvaljen Gospod, ki nas je obiskal in odrešil.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Hvaljen Gospod, ki nas je obiskal in odrešil.

Naš Zveličar nas je napravil za duhovnike, da bi darovali Bogu prijetne daritve. Zato mu s hvaležnostjo kličimo:

Kristus, večni duhovnik, svojemu ljudstvu si podelil sveto duhovništvo,

– pomagaj nam, da bomo vneto opravljali Bogu prijetne duhovne daritve.

V svoji dobroti nam obilno podari darove Svetega Duha:

– potrpežljivost, krotkost in dobrotljivost.

Daj nam, da te bomo ljubili in ostali v tebi, ki si ljubezen,

– in delali dobro, da te bo vse naše življenje slavilo.

Naj si prizadevamo za to, kar koristi našim bratom in sestram,

– da se bodo lažje zveličali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti smo doživeli nov dan. S svojo močjo nam pomagaj, da se bomo danes varovali vsakega greha in vedno mislili, govorili in delali, kakor je tvoja volja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,41–48 (VI)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, naj me doseže tvoje usmiljenje, *

pomagaj mi, kakor si obljubil.

Tako bom odgovoril svojim sramotilcem, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Naj ne neham oznanjati besede resnice, *

ker zaupam v tvoje načrte.

Spolnjeval bom tvojo postavo *

vedno in na veke.  —

 

Hodil bom po varni poti *

in spoštoval tvoje zapovedi.

Govoril bom o tvoji volji pred vladarji, *

ne da bi zardeval. —

 

Veselil se bom tvojih odločitev, *

nad vse jih cenim.

Spoštujem tvoje zakone in jih ljubim, *

premišljujem tvoje postave. —

Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč

Trdno sem upal v Gospoda; *

sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.

Potegnil me je iz gnojne jame, *

dvignil me je iz blatne mlakuže.

Moje noge je postavil na varno *

in utrdil moje korake.

Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *

hvalno pesem našemu Bogu. —

 

Mnogi bodo to videli in se bali, *

zaupali bodo v Gospoda.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *

ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.

Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *

da jih ni moč ne opisati ne prešteti.

V tem, kar misliš za nas storiti, *

te nihče ne dosega. —

 

Žrtev in daritev nisi hotel, *

odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.

Daritev za grehe nisi terjal; *

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.

Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *

kot je pisano o meni v tvoji knjigi.

Spolnjevati hočem tvojo voljo, *

tvojo postavo nosim v svojem srcu.« —

Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *

Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.

Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *

pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.

Na velikem zboru bom govoril *

o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —

 

Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *

vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.

Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *

krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.

Več jih je kot las na moji glavi, *

če pomislim nanje, mi pogum upade. —

 

Blagovoli me, Gospod, rešiti, *

Gospod, hiti mi pomagat.

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Izvir si luči, Bog, in sama luč
poslušaj naših prošenj glas,
iz duš preženi grehov težki mrak,
razsvétli nas.

 

Končali delo tega dneva smo,
ti si obvaroval nas hudega,
iskreno se ti zahvaljujemo
za vsak tvoj dar.

 

Zašlo je sonce in je spet večer,
naj tista luč nam sije zdaj v srce,
ki osrečuje zbore angelske
na vekomaj.

 

Kar smo grešili, obžalujemo,
odpusti, Kristus, nam usmiljeno,
da bomo čisti preživeli noč
po milosti.

 

Očetu bodi slava večnemu
in Sinu, tudi Duhu Svetemu,
Trojici sveti, Bogu vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (1 Tes 2,13)
Neprenehoma Boga hválimo, da Božjega nauka, ki ste ga od nas prevzeli, niste sprejeli kot človeško besedo, marveč kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete.

Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Kakor se dviga kadilo pred teboj.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moja molitev naj se dviga k tebi, Gospod.

Odpev k Moja duša Moja duša naj te vedno poveličuje, moj Bog.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moja duša naj te vedno poveličuje, moj Bog.

Slavimo Kristusa, ki svojo Cerkev ljubi, jo hrani in krepi. Z zaupanjem ga prosimo:

Gospod Jezus, naj bodo vsi ljudje deležni odrešenja,

– naj pridejo vsi do spoznanja resnice.

Varuj našega papeža Frančiška in našega škofa …,

– s svojo Božjo močjo ju podpiraj.

Pomagaj vsem, ki si iščejo pošteno zaposlitev,

– da bodo zadovoljno in varno živeli.

Bodi zatočišče revežem,

– pomagaj jim v njihovih stiskah.

Priporočamo ti tudi rajne, ki si jih poklical v sveto službo,

– naj te v nebesih brez konca slavijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, svoje nekoristne služabnike si ves dan podpiral pri delu. Sprejmi sedaj to večerno hvalno opravilo, z njim se ti zahvaljujemo za prejete dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.