Brevir za 12. oktober 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Že čas je, da zbudimo se iz sna,
da naši psalmi počaste Boga
in pojemo Gospodu iz srca
hvaležnega.

 

Nekoč bi radi, najsvetejši Kralj,
bili pri tebi z vsemi svetimi,
te večno gledali iz oči v oči
presrečni vsi.

 

Trojica sveta in skrivnostna vsa,
Bog Oče, Sin in Sveti Duh,
časti, slavi, te moli zemlja vsa
na vekomaj. Amen.

 

Nakloni nam, o Bog, kar prosimo,
saj tvoje je srce usmiljeno,
zato vsi trdno vate upamo
služabniki.

 

Dobrotno se ozri na nas z neba,
preženi mrak iz našega srca
in daj, da luč postanemo sveta
in zemlje sol.

 

Odpusti zdaj, izmij nam krivdo vso
in reši nas vse naše mlačnosti,
pomagaj nam in dvigni nas z roko
usmiljeno.

 

Naj tebi, Oče, večna slava bo
in Sinu tvojemu edinemu
in Duhu Tolažniku vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 101 Izseljenčeve želje in prošnje

Gospod, usliši mojo molitev, *

moj klic naj pride k tebi.

Ne skrivaj zdaj pred menoj svojega obličja, *

ko me gorje tako stiska.

Skloni se k meni; *

ko te kličem, me naglo usliši.  —

 

Kot dim se izgubljajo moji dnevi, *

moje telo izgoreva kakor v ognju.

Volja mi gine, kot se suši trava, *

še jesti se mi ne ljubi.

Od svojega silnega trpljenja *

sem postal kost in koža. —

 

Podoben sem osamljeni ptici, *

postal sem kot skovir v razvalinah.

Brez sna sem in vzdihujem *

kakor zapuščen vrabec na strehi.

Neprestano se mi rogajo sovražniki, *

nasprotniki me obkladajo z žalitvami. —

 

Moj kruh ima okus po pepelu, *

moja pijača se meša s solzami.

Kakor me je prej tvoja milost povzdignila visoko, *

tako me je zdaj moj greh globoko ponižal.

Moji dnevi se nagibajo k zatonu, *

venem kakor pokošena trava. —

Gospod, ti ostaneš na veke, *

tvoja slava traja vekomaj.

Bodi milostljiv svojemu svetemu mestu, *

prišla je ura, da se ga usmiliš.

Tvoji zvesti ljubijo še njegove kamne, *

smilijo se jim njegove razvaline. —

 

Tvoje ime bodo častili tuji narodi, *

vsi vladarji zemlje tvojo vsemogočnost,

ker bo Gospod spet pozidal Sion *

in se prikazal v svojem veličastvu.

Tedaj bo uslišal molitev siromakov, *

ne bo zavrgel njihovih prošenj. —

 

Naj se zapiše za prihodnje rodove, *

naj ljudstvo, ki bo šele rojeno, hvali Gospoda:

Gospod se je ozrl s svojega vzvišenega svetišča, *

z nebes je pogledal na zemljo.

Slišal je zdihovanje jetnikov, *

na smrt obsojene je rešil.

Naj odmeva Gospodovo ime na Síonu, *

njegovo veličastvo naj hvalijo v Jeruzalemu,

ko se bodo zbrala ljudstva in kraljestva, *

da bi služila Gospodu. —

Gospod je moje moči zlomil sredi pota, *

skrajšal je moje dneve.

Moj Bog, ne daj, da bi umrl v najlepših letih, *

saj ti preživiš vse rodove.

V začetku si ustvaril zemljo, *

tudi nebo je tvoje delo.

Oba bosta prešla, ti pa ostaneš, *

kakor oblačilo se vse postara.

Kakor obleko, ki se menja, boš vse zamenjal, *

vse bo preminilo.

Ti pa si vedno isti *

in tvoja leta nimajo konca.

Naši potomci bodo prebivali tukaj, *

tudi njihovi otroci bodo srečni v tvojem varstvu. —

– Ljudstvo moje, poslušaj moj nauk.
– Prisluhni mojim besedam.

 

V osmem mesecu, drugo leto kralja Darija, je Gospod govoril preroku Zahariju, sinu Barahijevemu, ki je bil sin Idov, rekoč: Gospod se je zelo srdil nad vašimi očeti. Reci torej ljudem! Tako govori Gospod nad vojskami: Vrnite se k meni, govori Gospod nad vojskami, in tudi jaz se vrnem k vam, govori Gospod nad vojskami. Ne bodite kakor vaši očetje, ki so jih prejšnji preroki pozivali: »Tako govori Gospod nad vojskami: Zapustite vendar svoja hudobna pota in svoja hudobna dejanja!« Toda niso me poslušali in niso me ubogali, govori Gospod. Vaši očetje, kje so? In preroki, ali žive vekomaj? Toda moje besede in moje naredbe, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom, ali niso dosegle vaših očetov? Tedaj so bili osramočeni in so morali priznati: »Kakor je Gospod nad vojskami odločil, da nam stori po našem vedenju in naših delih, tako je storil.«

Štiriindvajseti dan enajstega meseca (to je mesec šebat), v drugem letu Darija, je Gospod govoril preroku Zahariju, sinu Barahijevemu, ki je bil sin Idov, takole: Imel sem videnja ponoči. Glej, mož je sedel na rdečem konju, bil je med mirtami v dolini, in za njim so stali rdeči, svetlorjavi in beli konji. Rekel sem: »Kdo so ti, gospod?« Angel, ki je z menoj govoril, mi je rekel: »Hočem ti pokazati, kdo so.« Mož, ki je bil med mirtami, se oglasi, rekoč: »To so ti, ki jih je Gospod poslal, da pogledajo po zemlji.« Oni se obrnejo h Gospodovemu angelu, ki je bil med mirtami, in rečejo: »Prepotovali smo zemljo in glej, vsa zemlja je v miru.« Gospodov angel je spregovoril in rekel: »Gospod nad vojskami, doklej boš odlašal s svojim usmiljenjem do Jeruzalema in do judovskih mest, na katera se srdiš že sedemdeset let?« In Gospod je odgovoril angelu, ki je z menoj govoril, dobre, tolažilne besede.

Nato mi reče angel, ki je z menoj govoril: »Oznani, rekoč: Tako govori Gospod nad vojskami. Goreče ljubim Jeruzalem in vnet sem za Sion. In velik je moj srd zoper prevzetne narode, zakaj ko sem se le malo ujezil, so kaznovali čez mero!« Zatorej govori Gospod: Zopet se obrnem poln usmiljenja k Jeruzalemu. Moja hiša v njem bo obnovljena, govori Gospod nad vojskami, in merilna vrv se bo spet razpela čez Jeruzalem. Oznani še to: Tako govori Gospod nad vojskami: Moja mesta bodo spet v obilju blagoslova. Gospod se bo zopet usmilil Siona in iz Jeruzalema bo napravil zopet svoje izvoljeno mesto.

Potem sem povzdignil oči in sem videl. Glej, štirje rogovi. Rekel sem angelu, ki je z menoj govoril: »Kaj pomenijo ti?« Odgovoril mi je: »To so rogovi, ki so Juda, Izraela in Jeruzalem razmetali.« Nato mi je Gospod pokazal štiri kovače. Rekel sem: »Čemu so prišli ti?« Odgovoril mi je: »Onile so rogovi, ki so Juda razmetali, da si nihče ni upal dvigniti glave; in ti so prišli, da jih prestrašijo, da odbijejo rogove narodom, ki so dvignili svoj rog zoper Judovo deželo, da jo raztepejo.«

SPEV (Zah 1,16; Raz 21, 23)

Zopet se obrnem poln usmiljenja k Jeruzalemu * in moja hiša v njem bo obnovljena.

Mesto ne bo potrebovalo ne sonca ne meseca, kajti njegov svetilnik je Jagnje * in moja hiša v njem bo obnovljena.

Sv. Kolumban (ok. 543-615), irski menih, misijonar in verski učitelj v merovinški državi

 

Kako srečni, kako blaženi so služabniki, ki jih Gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Blaženo bedenje, ki jih pripravlja na srečanje z Bogom, stvarnikom vesolja, ki vse napolnjuje in vse presega!

Ko bi blagovolil tudi mene, svojega sicer nevrednega služabnika, zbuditi iz spanja lenobnosti, me razvneti v tistem ognju božje ljubezni, katere plamen žari nad zvezdami, da bi te silne ljubezni žar in večni božji ogenj nenehno gorel v meni!

O da bi bil poln dobrih del in bi moja svetilka vse noči gorela v svetišču mojega Gospoda! Daj mi, Gospod, prosim te v imenu Jezusa Kristusa, tvojega Sina, ljubezen, ki ne mine, da bo moja svetilka vedno gorela in nikoli več ugasnila; da bo žarela v meni in svetila drugim.

Kristus, naš predobri Zveličar, blagovoli prižgati naše svetilke, da bodo v tvojem templju nenehno gorele in od tebe - večne Luči - prejemale večno luč, ki bo razsvetljevala našo temo in odganjala od nas temo sveta.

Jezus moj, tako naklanjaj, te prosim, svojo luč moji svetilki, da v njeni luči zagledam Presveto, kamor si vstopil ti kot večni veliki duhovnik in tako povzdignil ta svoj veliki tempelj. O da bi te mogel vedno gledati v njem, te motriti in po tebi hrepeneti. Ljubeče naj gledam le tebe, pred teboj naj moja svetilka vedno gori in žari!

Naj ti bo všeč, prosim, da se nam daš videti, ko trkamo, preljubi Zveličar. Naj te vedno bolj spoznavamo in samo tebe ljubimo, samo po tebi hrepenimo, tebe samega premišljujemo noč in dan, nate vedno mislimo. Vdihni nam toliko ljubezni, da bomo znali tebe, Boga primerno ljubiti. Naj vso našo notranjost prevzame tvoja ljubezen, tvoja ljubezen naj se nas docela polasti. Naj prešine vse naše čute, da ne bomo mogli ljubiti nič, razen tebe, ki si večen. Naj te silne ljubezni v nas ne morejo ugasiti še tolike vode tega ozračja, te zemlje in tega morja, po besedi Svetega pisma: Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni.

Naj se to po tvoji dobroti, Gospod Jezus Kristus, tudi v nas uresniči, pa čeprav samo deloma. Tebi slava na veke vekov. Amen.

SPEV (Ps 60, 19-20)

Ne bo ti več sonce za luč podnevi in lune sij ti ne bo svetil, * marveč Gospod ti bo večna luč in tvoj Bog tvoj okras.

Ne zaide več tvoje sonce in tvoja luna ne izgine, * marveč Gospod ti bo večna luč in tvoj Bog tvoj okras.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ti večni stvarnik luči si,
ko nov začenjamo spet dan,
naj pesem naša te časti,
srce s teboj se veseli.

 

V ponižnosti te prosimo,
da ne podlegli bi strastem
in zviti zapeljivosti,
ki nam od vseh strani grozi.

 

Naj jeza sporov ne zbudi,
nezmernost mesta ne dobi,
naj glad poštenja ne proda,
razkošnost ne usužnji nas.

 

Tako bi treznega duha
se ohranili čisti vsi,
ostali zvesti Kristusu,
ves dan živeli za Boga.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 100 Molitev dobrega vladarja

 

Opeval bom ljubezen in pravico, *

Gospod, poslušaj mojo pesem.

Ljubim življenje brez graje, *

pridi in mi pomagaj. —

 

Doma bom ohranil srce čisto, *

ne bom prenašal, kar je zlo in krivično.

Kdor dela hudo, ne bo obstal pri meni, *

ker sovražim hudobijo. —

 

Ne maram izprijenega človeka, *

hudobnega nočem poznati.

Kdor svojega bližnjega skrivaj obrekuje, *

bo moral pred menoj umolkniti.

Kdor se baha in razkazuje, *

ne bo ostal v moji družbi. —

 

Moje oči se ozirajo na zveste v deželi, *

da bi jih poklical v svojo službo.

Kdor hodi po poštenih potih, *

naj mi pomaga pri delu.

V moji hiši ne bo prebival, *

kdor snuje prevaro.

Kdor ima v ustih lažnive besede, *

ne bo ostal v moji navzočnosti.

Dan za dnem bom preganjal hudobijo v deželi, *

tako bom rešil Gospodovo mesto. —

Dan 3,26.27.29.34-41 Azarijeva molitev v ognjeni peči

 

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

hvale vreden in slaven na veke.

Pravično si ravnal z nami, *

karkoli si nam storil.

Pregrešili smo se in delali hudo, *

odstopili smo od tebe in veliko grešili. —

 

Prosimo, ne zavračaj nas za zmeraj, *

to bo v slavo tvojega imena.

Ne razdiraj svoje zaveze, *

ne odteguj nam svojega usmiljenja.

Spomni se nas zaradi Abrahama, svojega ljubljenca, *

zaradi svojih svetih služabnikov Izaka in Jakoba. —

 

Obljubil si jim, da jih boš namnožil kakor zvezde na nebu, *

in njihov zarod kakor pesek ob morski obali.

Postali pa smo manjši od vseh narodov, *

ponižani smo zdaj po vsej zemlji zaradi svojih grehov. —

 

Zdaj nimamo ne kralja ne preroka *

ne voditelja ne žgalne daritve.

Ni klavne ne jedilne daritve ne kadila *

in ne kraja, kjer bi pred teboj darovali prvine.

O da bi pri tebi našli milost *

in bi nas sprejel skesane in ponižne.

Kakor neštevilne žgalne daritve *

naj velja danes pred teboj naša daritev.

Naj ti bo prijetna, *

naj ne bomo osramočeni, ko vate zaupamo. —

 

Zdaj hodimo za teboj z vsem srcem, *

ljubimo te in iščemo tvojo naklonjenost. —

Ps 143,1–10   Molitev za zmago in mir

 

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo.

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govorijo lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

 

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika. —

Kratko berilo  (Iz 55,1)
Vsi žejni, pridite k vodi! In vi, ki nimate denarja, pridite, kupite žito in jejte! Pridite, kupite žito brez denarja in brez plačila vino in mleko.

Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.
— Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.

Še pred jutranjim svitom te kličem.
— Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.

Odpev k Hvaljen Reši nas, Gospod, iz rok naših sovražnikov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Reši nas, Gospod, iz rok naših sovražnikov.

Veseli smo, da smemo to jutro Boga hvaliti. Njegova dobrota utrjuje naše upanje, zato ga zaupno prosímo:

Hvala ti, Bog in Oče našega odrešenika Jezusa Kristusa,

– za spoznanje in nesmrtnost, ki smo ju po njem prejeli.

Daj nam ponižno srce,

– da bomo drug drugemu služili v Kristusovi ljubezni.

Napolni nas, svoje služabnike, s Svetim Duhom,

– da bo naša bratska ljubezen brez hinavščine.

Človeku si dal zapoved dela, da bi gospodoval svetu,

– naj po tvoji dobroti z delom slavimo tebe in posvečujemo svoje brate in sestre.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, prosimo te, pomnoži v nas vero, da te bomo hvalili in dosegli neminljive sadove v nebesih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,137–144  (XVIII)   Hvala Božji postavi 

 

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave. 

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

 

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

 

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

 

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi. 

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Začetnik časov in vladar,
za delo nam odmerjaš dan,
za njim pa nam pošiljaš noč,
da v njej se odpočijemo.

 

Ti vodi našega duha,
da ne bi ranil nas napad
hudobnega sovražnika,
zavisti vse začetnika.

 

Pogasi plamen zlih strasti,
da se ne vdamo čutnosti,
naj tvoja milost nas to noč
obváruje vsega hudega.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 136,1–6   Ob babilonskih rekah

 

Ob babilonskih rekah smo sedeli in jokali, *

spominjali smo se Siona.

Na vrbe ob vodah tuje dežele *

smo obesili svoje citre. —

 

Tam so od nas zahtevali pesmi *

tisti, ki so nas odvedli v sužnost.

Naši mučitelji so hoteli, naj bomo veseli: *

»Pojte nam katero sionskih pesmi!« —

 

Kako naj bi peli Gospodovo pesem *

v tuji deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem, *

naj se posuši moja desnica.

Naj se mi jezik prilepi v ustih, *

če se ne bom več spominjal tebe,

če ne bom Jeruzalema postavil *

nad vse svoje veselje. —

Ps 137 Zahvala za Božje dobrote

 

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

ker si slišal moje besede.

Vpričo angelov ti bom prepeval, *

v molitvi se bom obračal k tebi.

Slavil te bom zaradi tvoje dobrote in zvestobe, *

nad vse si poveličal svoje ime in svojo obljubo. —

 

Kadarkoli te kličem, me slišiš *

in povečaš moč moji duši.

Gospod, vsi vladarji te bodo slavili, *

ko bodo slišali, kako ti vladaš.

Opevali bodo tvoja pota, *

velika je namreč tvoja slava.

Vzvišen si, Gospod, vendar gledaš tudi na nizkega, *

prevzetnega pa poznaš že od daleč. —

 

Sredi stiske me ohranjaš živega, *

zoper jezo mojih sovražnikov me varuje tvoja desnica.

 

Vem, da mi boš še naprej pomagal, ker si tako dober; *

tvoja stvar sem, nikar me ne zapusti. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (Kol 3,16)
Kristusova beseda naj v obilju prebiva med vami; v vsej modrosti drug drugega poučujte ter opominjajte in s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih.

Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.
— Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.

Večne radosti bom užival na tvoji desnici.
— Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Kristusa, ki daje svojemu ljudstvu moč in trdnost, poveličujmo in ga iskreno prosimo:

Kristus, svoje verne si poklical k resnici evangelija,

– utrdi jim vero in daj jim vztrajnost.

Vodi po svojih načrtih misli in dejanja tistih, ki vladajo nad nami,

– daj jim zmožnost, da nas bodo vodili v miru.

Množice si nasitil s kruhom,

– naj tudi mi po svojih močeh pomagamo lačnim.

Voditelji narodov naj ne gledajo le na blagor svojega ljudstva,

– naj se ozirajo na vse narode in skrbijo zanje.

Bratom in sestram, ki so umrli, podeli vstajenje in večno srečo,

– ko prideš, da boš poveličan v vseh, ki so verovali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, v tvoji pričujočnosti mólimo in te prosimo, naj to, kar z usti izpovedujemo, zvesto ohranimo v svojem srcu.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.