Brevir za 12. januar 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O sveti, troedini Bog,
ki z močno roko vodiš svet,
poslušaj našo hvalnico,
s katero te pozdravljamo.

 

Iz spanja se prebujamo,
v spokojni noči vstajamo,
da te zdravila prosimo,
ki naj zaceli rane vse.

 

Če zli nas duh prevaral je,
da smo čez noč žalili te,
naj moč nebeške milosti
dobrótljivo izbriše vse.

 

Zaupno te še prosimo,
napolni s svojo lučjo nas,
da srečno bo minil ta dan
brez krivih potov in dejanj.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

Napolni, Kristus, nam srce,
da tvoja ga ljubezen vžge:
ko križ je tvoj nam pred očmi,
res žal nam je vse mlačnosti.

 

Iz dna skesanega srca
te odpuščanja prosimo:
veliko res grešili smo,
a vendar v tebe upamo.

 

S telesom svojim hrani nas

in s križem svojim brani nas,

saj bratje, sestre, tvoji smo,
z dragó krvjo odrešeni.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 34,1–2.3c.9–19.22–23.27–28 Gospod rešuje v preganjanju

Gospod, nastopi zoper vse, ki me obdolžujejo, *

bojuj se zoper té, ki me napadajo.

Bodi mi za ščit in čelado, *

pridi in mi pomagaj.

Reci moji duši: *

»Jaz sem tvoja rešitev.« —

 

Moje srce se bo radovalo v Gospodu *

in se njegove pomoči veselilo.

Vsak utrip mojega srca ti kliče: *

»Gospod, kdo bi enak bil tebi?« 

Ti rešuješ bednega iz rok močnejšega, *

ubožca in zapuščenega iz rok izkoriščevalca. —

 

Vstale so lažnive priče, *

dolžijo me, česar nisem storil.

Dobro mi vračajo s hudim, *

zapuščen sem in razočaran. —

Ko so bili moji tožniki bolni, *

sem se zanje postil in molil.

Žaloval sem kakor za prijatelja in brata, *

trpel sem zanje kot za svojo mater. —

 

Ko sem obnemogel, se pa oni veselijo *

in se zbirajo zoper mene. 

Zahrbtno me napadajo in neprestano mučijo, *

zasmehujejo me, sovražijo in zaničujejo. —

Gospod, doklej boš to gledal? *

Reši me iz tega levjega žrela.

Zahvaljeval se ti bom javno, *

pred vsem ljudstvom te bom hvalil. —

 

Naj se moji hinavski sovražniki ne veselijo, *

naj si ne pomežikujejo, ko me sovražijo brez vzroka.

Videl si, Gospod, nikar ne molči, *

ne bodi daleč od mene.

Moj Bog, zavzemi se za mojo pravdo *

in vstani v mojo obrambo. —

 

Veselijo naj se in radujejo *

vsi, ki branijo mojo pravico.

Vedno naj govorijo: »Gospod je velik, *

zavzema se za svojega služabnika.«

Hvalil bom tvojo pravičnost, *

ves dan bom opeval tvojo slavo. —

– Sin moj, ohrani moje besede.
– Spolnjuj moje zapovedi in boš živel.

 

Mogočnost Boga razvnema blisk in vihti ognjene strele svoje sodbe. Zato se odpirajo shrambe in oblaki izletavajo kot ptice. S svojo močjo zgošča oblake, ki se drobe v kamenje toče.

Na njegov pogled se tresejo gore. Po njegovi volji piha jug, sever, vihar in nevihta. Zvok njegovega groma trese zemljo. Kakor jato ptic trosi svoj sneg, ki pada, kakor se usedajo kobilice. Lepota njegove beline slepi oči in njegov metež pretresa srce.

Slano siplje kakor sol na zemljo in daje, da se iskrijo cveti ko safir. On daje, da zaveje mrzel veter, ki strdi led s svojim mrazom; ta se uleže na vsako vodovje in ga obleče kakor z oklepom. On použije gore in požge pustinjo in opali travo kakor plamen.

Vse to ozdravi kapljanje iz oblakov, in padajoča rosa okrepča izsušeno zemljo. Po svojem sklepu je pogreznil svetovno morje in raztegnil v morju otoke.

Pomorščaki pripovedujejo o njegovi nevarnosti; strmimo, ko to slišimo z lastnimi ušesi. Tam so čudovite in presunljive reči, vsake vrste živa bitja, tudi morske pošasti. Po njem ima njegov glasnik uspeh in z njegovo besedo je vse urejeno. Še drugih podobnih reči ne bomo dostavljali, sklep govora bodi: On je vse!

Hvalimo ga še dalje, ker ne moremo dognati! Zakaj on je večji, ko vsa njegova dela. Častitljiv je Gospod, kaj silna in čudovita je njegova moč. Vsi, ki slavite Gospoda, povzdignite glas, kolikor morete, zakaj on vas še prekosi! Ko ga slavite, obnavljajte moč in se ne utrujajte, ker ne morete dognati!

Kdo ga je videl, da bi mogel o tem pripovedovati, in kdo bi ga mogel slaviti, kakršen je? Mnogo, kar je skritega, je še večje kot to, zakaj vidimo le malo njegovih del. Vse je namreč Gospod naredil in pobožnim je dal modrost.

SPEV (Prim. Sir 43, 29.30)

Ko slavimo Boga, ga slavimo na ves glas. * On naj postane vsem vse.

Če ga bomo slavili, nam bo on sam dajal moč; zakaj on je večji ko vsa njegova dela. * On naj postane vsem vse.

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

 

Ni bitja ali nastale stvari, ki ne bi nastala in obstajala po Besedi, kot pravi tudi apostol bogoslovec: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič.

Ako glasbenik uglašuje liro, usklaja nizke tone z višjimi in srednje z ostalimi, da doseže blagoglasje, podobno božja modrost drži v rokah vesolje kakor liro: prilagaja ozračje zemeljskim stvarem in povezuje nebesna bitja z ozračjem. S svojo mislijo in hotenjem druži posamezne dele s celoto in jih spravlja v vrtenje ter tako ustvarja en sam svet in en sam red, eno samo čudovito lepoto. Božja Beseda pa ostaja pri Očetu negibno, medtem ko giblje vse stvari in spoštuje njihovo lastno naravo in Očetovo voljo.

Vsa bitja prejemajo v skladu s svojo naravo od njega svoje življenje in svoj obstoj in po njem tvorijo čudovito, zares božje blagoglasje.

Da bo mogoče tako vzvišeno stvar nekoliko razumeti, jo ponazorimo s podobo. Poglejmo velik pevski zbor! Sestavljajo ga različne vrste ljudi, otroci, žene, odrasli in mladi. Zborovodja ga usmerja z znamenji, vsak izmed pevcev pa poje v skladu s svojo naravo in močjo: mož kakor mož, otrok kot otrok, prileten človek kakor prileten, mladenič kakor mladenič. Vsi glasovi skupaj pa se zlivajo v eno samo blagoglasje. Še drug primer! Pomislimo na našo dušo, ki zaposluje hkrati naše čute, ustrezno njihovemu svojskemu delovanju. Če naletimo na nekaj, postanejo vsi hkrati dejavni: oko gleda, uho posluša, roka tiplje, voh vonja, okus okuša. Često se zganejo tudi drugi udje telesa, na primer noge, ki stopijo. Nekaj podobnega se dogaja z vsem stvarstvom. Podobi, ki smo ju navedli, sta preslabotni, da bi opisali in pojasnili to, za kar bi bilo treba premisleka veleuma.

Vse stvari pa božja Beseda hkrati upravlja z enim samim prebliskom svoje volje, tako da vsako bitje deluje, kakor je njemu lastno, vsa skupaj pa tvorijo en sam vesoljni red.

SPEV (Tob 12, 6.18.20)

Hvalite Boga nebes in vpričo živih ga poveličujte, * ker vam je izkazal svoje usmiljenje.

Njega hvalite in njemu prepevajte, oznanjujte vsa njegova čuda, * ker vam je izkazal svoje usmiljenje.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Očeta večnega si Sin,
nebeških slava si višin,
brezmadežne Device sad,
edino upanje sveta.

 

Podaj mogočno nam rokó,
da s tvojo vstanemo močjo,
naj duh v ljubezni zagori
in te dostojno počasti.

 

Pokaži našim čutom pot,
posvetnosti odganjaj noč,
ohrani čisto nam srce
trenutek vsak, do konca dne.

 

Dobrótljivo nakloni nam
globoke, žive vere dar,
utrdi naše upanje,
ljubezen pravo v nas vžgi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Iz 45,15–26 Vsa ljudstva naj se spreobrnejo h Gospodu

 

O Bog, ti si skrit in skrivnosten, *

ti si Bog naših očetov in naš rešitelj. —

 

Zvodniki tvojega ljudstva so zbegani, *

odhajajo z veliko sramoto.

Izvoljeno ljudstvo Gospod rešuje zdaj in vedno, *

ne bo osramočeno in zasramovano na veke. —

 

Gospod, ti si ustvaril vesolje in zemljo, *

pripravil si jo za prijetno bivališče.

Tako govori Vsemogočni: *

Jaz sem Gospod, ni drugega razen mene.

Nisem govoril na skrivnem *

v kakšnem skritem kotu zemlje.

Nisem rekel vašim očetom: Zaman me iščete. *

Govorim resnico; kar je prav, oznanjam. —

 

Zberite se in pridite, *

pristopite vsi, ki ste rešeni izmed narodov.

Ljudje v nevednosti častijo lesene malike *

in molijo k bogovom, ki ne morejo pomagati.

Oznanite in pridite, skupaj se posvetujte; *

»Kdo je od začetka razodeval in naprej povedal?«

»Mar ne jaz, Gospod, pravi in edini? *

Pravičnega Boga in rešitelja ni razen mene. —

 

Obrnite se k meni, da boste rešeni, *

jaz sem Bog in drugega ni razen mene.

Sam pri sebi sem prisegel, *

iz mojih ust prihaja resnica, neprelomljiva beseda.

Pred menoj se bo upognilo vsako koleno, *

vsak jezik bo prisegel v mojem imenu.« —

 

Zares, le v Gospodu je moč in rešitev, *

vsi uporni se skesani vračajo k njemu.

Gospod bo vse opravičil *

in poveličal vse svoje izvoljene. —

Ps 99   Veselje prihajajočih v svetišče

 

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče. —

 

Vedite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce. —

 

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase. —

Kratko berilo  (Ef 4,29–32)
Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč če je katera pripravna za spodbudo, kadar je treba, da prinese poslušalcem korist. Ne žalite Božjega Svetega Duha, s katerim ste zaznamovani za dan odrešenja. Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine z vso hudobijo vred. Bodite pa drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam odpustil.

Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje.
— Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim.
— Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Nakloni mi, Gospod, to jutro svoje usmiljenje.

Odpev k Hvaljen Gospod je obiskal svoje ljudstvo in ga odrešil.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Gospod je obiskal svoje ljudstvo in ga odrešil.

Molimo Kristusa, ki je s svojim križem odrešil človeški rod, in ga vdano prosímo:

Kristus, naše sonce in naš dan, s svojimi žarki nas razsvêtli

– in že zjutraj odženi od nas vse slabe želje.

Varuj naše misli, besede in dejanja,

– da ti bomo mogli danes v vsem ugajati.

Ne glej na naše grehe

– in izbriši vse naše hudobije.

Po svojem križu in vstajenju nas reši

– in napolni s Svetim Duhom in njegovo tolažbo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobrotljivi Bog, z lučjo svoje Besede preganjaš temo nevednosti. Pomnoži v naših srcih krepost vere, ki si nam jo podelil, da skušnjave tega sveta nikoli ne pogasijo ognja, katerega si nam prižgal s svojo milostjo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,25–32  (IV)   Hvala Božji postavi

 

Ves potrt sem in ponižan, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Svojo misel sem ti razložil in si me uslišal, *

daj mi spoznati svoje načrte.

 

Naj doumem smisel tvojih zapovedi *

in premišljujem tvoja čudovita pota.

Solze mi tečejo od žalosti, *

potolaži me, kakor si obljubil. —

 

Od blodne poti me odvrni, *

pokaži mi svojo voljo.

Izbral sem pot resnice, *

odločil sem se za tvoje zapovedi. —

 

Gospod, oklepam se tvoje zaveze, *

naj ne bom razočaran.

Hitel bom po poti tvojih zapovedi, *

ti mi daješ pogum in veselje. —

Ps 25   Zaupna molitev nedolžnega

 

Gospod, prisodi mi pravico, ker sem nedolžen, *

vate zaupam, ne bom opešal.

Preizkusi me in preišči, *

preglej vse moje misli in želje. —

 

Vedno mi je pred očmi tvoja dobrota, *

vedno živim po tvoji volji.

S hudobnimi ne posedam, *

z lažnivimi se ne shajam.

Ne maram za družbo pokvarjenih, *

z malopridnimi se ne družim. —

 

Umivam si roke v znamenje nedolžnosti, *

ko hodim okrog tvojega oltarja.

Javno opevam tvojo hvalo, *

slavim tvoja čudovita dela.

Gospod, kako rad prebivam v tvoji hiši, *

na kraju tvojega veličastva. —

 

Ne pogúbi z grešniki tudi mene, *

ne vzemi mi življenja kakor hudodelcem.

Njihovih rok se drži krivica, *

njih desnica je polna podkupnine.

Jaz pa živim pošteno in brez greha, *

usmili se me in me reši.

Gospod, hodim po ravni poti, *

slavil te bom v zboru pravičnih. —

Ps 27,1–3.6–9  Prošnja in zahvala

Gospod, ti si moje zavetje, k tebi kličem: *

usliši me in nikar ne molči.

Če se obrneš od mene in me ne uslišiš, *

bom podoben njim, ki se pogrezajo v jamo. —

 

Usliši mojo prošnjo, ko vpijem k tebi, *

ko dvigam roke k tvojemu svetišču.

Ne pogubi me z grešniki, *

z njimi, ki delajo krivico.

S svojim bližnjim govorijo o miru, *

a v srcu so polni hudobije. —

 

Hvaljen Gospod, ki je uslišal mojo prošnjo, *

Gospod je moja moč in moje zavetje.

Zaupal sem vanj in mi je pomagal, *

zato se radujem in s pesmijo ga hvalim. —

 

Gospod daje moč svojemu ljudstvu *

in zveličanje svojim izvoljenim.

Reši svoje ljudstvo in blagoslôvi svojo lastnino, *

ti bodi naš voditelj in vladar na veke. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Človeka ustvaril si, o Bog,
in modro vodiš vso zemljó,
z živalmi in rastlinami
obilno jo napolnil si.

 

V načrtu tvojem vse stvari,
kar tvoja volja jih rodi,
človeku služijo zvesto,
saj njemu jih podvrgel si.

 

Preženi ti nam iz srca,
karkoli je nečistega,
kar vtihotapi se v nravi,
v dejanjih svoj dobi izraz

 

Daj milost svojo nam sedaj,
nakloni nam plačilo kdaj,
pomiri v svetu ves prepir,
veselja večni vir odpri.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 40   Zaupna bolnikova molitev

 

Blagor mu, ki skrbi za uboge, *

Gospod ga bo rešil na dan nesreče.

Gospod ga varuje in ohranja pri življenju, *

osrečuje ga, ne bo ga izročil sovražnikom.

Gospod mu pomaga na bolniški postelji, *

v njegovi bolezni mu lajša slabosti.  —

 

»Usmili se me!« prosim Gospoda, *

»ozdravi me, grešil sem zoper tebe.«

Sovražniki o meni samo slabo govorijo: *

»Kdaj bo umrl, kdaj njegovo ime izgine?«

Obiskovalci se mi hlinijo, v srcu pa drugače mislijo; *

ko odidejo, odkrito čezme govorijo. —

 

Vsi moji nasprotniki šušljajo zoper mene, *

napovedujejo mi nesrečo.

»Prijela se ga je zavratna bolezen, *

nikoli več ne vstane s postelje.«

Moj najdražji prijatelj, s katerim sva si kruh delila, *

se mi je zahrbtno izneveril. —

 

Gospod, ti pa se me usmili, *

dvigni me, da jim povrnem.

Spoznal bom, da si mi naklonjen, *

če se moj sovražnik ne bo veselil zaradi mene,

če me boš podprl in ohranjal zdravega *

in bom smel gledati tvoje obličje na veke. —

 

Hvaljen Gospod, Bog naših očetov, *

zdaj in vselej. Tako se zgodi, amen. —

Ps 45   Bog je naše pribežališče in naša moč

 

Bog je naša moč in naše pribežališče, *

v nesreči nam hitro pomaga.

Zato se ne bojimo, ko se trese zemlja, *

ko se na dno morja pogrezajo gore.

Naj hrumijo in bučijo silni valovi, *

naj besni vihar in se tresejo gore. —

 

Dobrine vseh vrst osrečujejo Božje mesto *

in sveto bivališče Najvišjega.

Bog prebiva v njem, zato se ne poruši; *

Bog ga varuje od prvega svita.

Naj hrumijo narodi, naj se majejo kraljestva; *

ko Bog zagrmi, se strese vsa zemlja. —

 

Z nami je Bog vsemogočni, *

Gospod je naš varuh.

 

Pridite in poglejte Gospodova dela, *

čudovita dela, ki jih izvršuje na zemlji.

Odpravlja vojne po vsem svetu, *

uničuje orožje in ga sežiga.

»Spreobrnite se in spoznajte, da sem jaz Bog rešitelj, *

vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.« —

 

Z nami je Bog vsemogočni, *

Gospod je naš varuh. —

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Kratko berilo  (Rim 15,1–3)
Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti tistih, ki niso močni, in ne delati sebi po volji. Vsak izmed nas naj skuša bližnjemu ugoditi k dobremu, v spodbudo. Zakaj tudi Kristus ni sebi ugodil, ampak kakor je pisano: »Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.«

Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.
— Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.

In nas naredil Bogu za kraljestvo in duhovnike.
— Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus nas je ljubil in nas opral s svojo krvjo.

Odpev k Moja duša Gospod se je spomnil svoje dobrote in nas sprejel za svoje ljudstvo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Gospod se je spomnil svoje dobrote in nas sprejel za svoje ljudstvo.

Hvaljen bodi Bog, ki se milostno ozira na prošnje potrebnih in obilno deli dobrote lačnim. Z zaupanjem ga prosimo:

Bog, naš usmiljeni Oče, prosimo te za trpeče ude tvoje Cerkve,

– Kristus, naša glava, je za nas opravil daritev na križu.

Reši jetnike iz ječ in taborišč, razsvetli slepe,

– sprejmi v svoje varstvo sirote in zapuščene.

Vsem vernim nadeni svojo bojno opravo,

– da bodo premagali vse napade hudega duha.

Ob smrtni uri nam usmiljeno pomagaj,

– da ti bomo do konca zvesti in da zapustimo svet v tvojem miru.

Naše rajne sprejmi v večno svetlobo, kjer ti bivaš,

– da te bodo gledali vso večnost.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, naš Oče, poučuješ nas z zgledom svojega trpečega Sina. Daj nam, da bomo zmeraj voljni nositi odrešilni jarem Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.