Brevir za 11. avgust 2022

SV. KLARA, DEVICA
Obvezni god
Sv. Klara (1193–1253) je po zgledu sv. Frančiška Asiškega ustanovila redovno družbo pri sv. Damijanu v Assisiju. Po njej so to družbo imenovali klarise. Umrla je 11. avgusta 1253.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za eno devico
Prijeten spev naj se glasi,
z njim Božje ljudstvo naj časti
devico, ki jo na ta dan
sprejelo sveto je nebo.

 

Slavila v svetu Kristusa
je vselej vdanega srca,
zdaj tisočeren je odmev
med svetimi rodil njen spev.

 

S krepostjo svete čistosti
slabost telesa zmagala,
prezirala varljivi svet,
zvestó za Kristusom je šla.

 

Kot njo, o Kristus, vodi nas,
odganjaj vse sovražnike,
izbriši grehov madeže,
v kreposti vse utrdi nas.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 88,39–53   Žalostinka nad razvalino Davidove hiše

O Bog, odklonil si svojega maziljenca in ga zavrgel, *

hudo si se nanj razsrdil.

Ovrgel si zavezo s svojim služabnikom, *

v prah si poteptal njegovo krono.

Porušil si vsa njegova mesta, *

njegove utrdbe spremenil v razvaline.

Vsi, ki hodijo mimo, plenijo njegove hiše, *

sramota je postal svojim sosedom.  —

 

Povzdignil si desnico njegovih nasprotnikov, *

z veseljem napolnil vse njegove sovražnike.

Skrhal si ostrino njegovega meča *

in ga v boju nisi podpiral.

Naredil si konec njegovemu sijaju, *

na tla si treščil njegov prestol.

Skrajšal si dneve njegovega kraljestva, *

pokril si ga s sramoto. —

Gospod, ali se boš vedno skrival, *

ali bo tvoja nevolja gorela kot ogenj?

Spomni se, kako kratko je naše življenje, *

kako si vse ljudi ustvaril minljive.

Kdo je med živimi, ki ne bo okusil smrti, *

kdo bo ušel njeni neizprosni roki? —

 

Gospod, kje so tvoje nekdanje obljube, *

ki si jih Davidu prisegel pri svoji zvestobi?

Spomni se sramote svojih služabnikov, *

na sebi nosimo sovraštvo vseh narodov.

Gospod, glej, kako nas napadajo, *

kako žalijo tvoje izvoljeno ljudstvo.

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

zdaj in vselej. Tako se zgodi, amen. —

Ps 89   Gospodov blagoslov bodi nad nami

 

Gospod, k tebi smo se zatekali *

vse čase in rodove.

Preden so nastale gore in se je oblikovala zemlja, *

si ti, o Bog, od vekomaj do vekomaj. —

 

Po tvoji volji se človek vrača v zemljo *

kakor si rekel: »V prah se povrneš.«

Tisoč let je zate kakor dan, ki je minil včeraj, *

ali kakor bežeča nočna ura. —

 

Ljudje izginejo kot jutranje sanje, *

preminejo kot trava na polju.

Zjutraj je sveža in zelena, *

zvečer jo pokosijo in posušijo. —

 

Nad nas se zgrinja tvoja pravična jeza, *

tvoja gorečnost nas vznemirja.

Ti vidiš našo krivdo, *

ti vidiš naše skrivne grehe. —

 

Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, *

kot vzdih končujemo vsa svoja leta.

Sedemdeset let je doba našega življenja, *

osemdeset, če smo krepki.

Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, *

hitro minevajo in mi izginemo.

Kdo doume silo tvoje jeze, *

kdo tvoj gnev, ki ga tvoja čast zahteva? —

 

Úči nas misliti na minljivost življenja, *

da pridemo do prave modrosti.

Gospod, obrni se k nam, kaj čakaš? *

Bodi usmiljen s svojimi služabniki.

Hitro nas napolni s svojo milostjo, *

vse življenje se bomo radovali in veselili.

Razvesêli nas za dni, ko smo bili ponižani, *

za čas, ki smo ga preživeli v nesreči. —

 

Pokaži svojo ljubezen svojim služabnikom *

in svojo dobrotljivost njih otrokom.

Blagoslov našega Boga in Gospoda *

naj bo nad nami.

Delo naših rok, Gospod, podpiraj *

in blagoslôvi naša opravila. —

– V tebi, Gospod, je vir vsega življenja.
– V tvoji luči nam vse postaja svetlo.

 

To govori Gospod: Sedaj se zberi, trdnjava! Oblegajo nas krog in krog; s palico bijejo po licu Izraelovega sodnika. A ti, Betlehem-Efrata, majhen si med Judovimi tisočnijami, iz tebe mi izide on, ki naj vlada v Izraelu: njegov izhod je od nekdaj, iz dni starodavnosti. Zato jih izroči v oblast drugih do časa, ko porodnica porodi in se ostanek njegovih bratov povrne k Izraelovim sinovom. Trdno bo stal in pasel svojo čredo z Gospodovo močjo, z veličastjem imena Gospoda, svojega Boga. V miru bodo prebivali, zakaj raztegnil bo odslej svojo oblast tja do koncev zemlje. Tak mir bo.

Ako pride Asirec v našo deželo in stopi na naša tla, postavimo zoper njega sedmero pastirjev in osmero poglavarjev ljudi, ti bodo pasli asirsko deželo z mečem, Nimrodovo deželo z rezilom; osvobodil nas bo Asurja, če bi kdaj prišel v našo deželo in stopil na našo zemljo.

Tedaj bo ostanek Jakobov sredi mnogih ljudstev kakor rosa, ki jo pošlje Gospod, kakor kaplje dežja na travi, ki ne čaka nikogar in ničesar ne pričakuje od človeških otrok. Tedaj bo ostanek Jakobov med narodi sredi številnih ljudstev kakor lev med živalmi v gozdu, kakor mlad lev med čredami drobnice, ki tepta in trga, ko gre skozi, in nikogar ni, da bi kaj rešil.

SPEV (Mih 5,2.4.5; Zah 9,10)

Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe mi izide on, ki naj vlada v Izraelu. Njegov izhod je od nekdaj, iz dni starodavnosti, poveličevali ga bodo po vsem svetu. * In mir bo na naši zemlji.

Narodom bo oznanil mir, njegovo kraljestvo bo segalo od morja do morja. * In mir bo na naši zemlji.

Sv. Klara (1193-1253), v šoli sv. Frančiška Asiškega vzornica življenja po evangeljskih svetih

Gotovo je srečen, kdor uživa sveto večerjo in se oklepa Kristusa z vsem srcem. Njegovo lepoto nenehoma občudujejo vsi blaženi nebeški duhovi; njegova ljubezen osvaja, misel nanj osvežuje, njegova dobrotljivost nasičuje, njegova prijetnost zadovoljuje, spomin nanj prijetno osvetljuje; njegov duh bo oživil mrtve in blaženo gledanje njega bo osrečilo vse prebivalce nebeškega Jeruzalema. Ker je sijaj večne slave, odsvit večne luči in brezmadežno ogledalo, opazuj to ogledalo vsak dan, o kraljica, nevesta Jezusa Kristusa, in neprenehoma si ogleduj v njem svoje obličje, da se tako vsa znotraj in zunaj okrasiš s pisanim oblačilom in ozaljšaš s cvetjem in obleko vseh kreposti, kot se spodobi za hčer in najčistejšo nevesto najvišjega Kralja. V tem ogledalu se zrcali blaženo uboštvo, sveta ponižnost in neizrekljiva ljubezen. Vse to boš mogla z božjo pomočjo videti v tem ogledalu.

Pazi, prosim, zlasti na začetku te podobe; na uboštvo položenega v jasli in povitega v plenice. O občudovanja vredna ponižnost, o osupljivo siromaštvo! Kralj angelov, Gospod nebes in zemlje leži v jaslih. Sredi te podobe si oglej ponižnost, vsaj blaženo uboštvo, neštevilne napore in muke, ki jih je prenesel za odrešenje človeškega rodu. In končno premišljuj na tej podobi neizrekljivo ljubezen, zaradi katere je hotel trpeti na lesu križa in na njem umreti najsramotnejše smrti. Zato je pogled nanj, ko je visel na lesu križa, opominjal mimoidoče, ko so ga videli: O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, ali je katera bolečina kakor moja bolečina; in pravi nam, naj soglasno odgovorimo, ko vpije in jadikuje: Spominjal se bom vedno in moja duša se bo topila v meni. To te bo vedno bolj vnemalo v ognju ljubezni, o kraljica nebeškega Kralja.

Ko premišljuješ še njegovo neizrekljivo veselje, bogastvo in večno čast, vzdihuj v neizmernem srčnem hrepenenju in ljubezni ter vzklikaj: Vleci me, za teboj bomo hiteli v vonju tvojih dišav, nebeški ženin. Tekla bom in ne bom odnehala, dokler me ne popelješ v vinski hram, dokler ne bo tvoja levica pod mojo glavo in me ne bo desnica blaženo objemala in dokler me ne boš najnežneje poljubil. Ko boš to premišljevala, se spominjaj mene, svoje revne matere, saj veš, da si tudi ti neizbrisno vpisana v moje srce, ker te bolj kot vse druge ljubim. 

Telo in duša mi po tebi koprnita, * ti o Bog, si moj rešitelj in moj delež na veke.

Vse imam za izgubo, da pridobim Kristusa in da bom v njem, * ti o Bog, si moj rešitelj in moj delež na veke.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, sveti Klari si navdihnil ljubezen do uboštva. Na njeno priprošnjo naj tudi mi v duhu uboštva hodimo za Kristusom in tako pridemo k tebi v nebeško kraljestvo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Prižgala luč, devica, si,
na svatbo k Ženinu hitiš,
nebesa vsa svatujejo
in Kralja kraljev hvalijo.

 

Vsi sveti te pozdravljajo,
ker sam Gospod te je sprejel,
ovenčal te, brezmadežno,
saj zanj živela si zvestó.

 

Živeti úči tudi nas,
usliši naših prošenj glas,
da se bojujemo kot ti,
če nam sovražnik duš grozi.

 

Marija, zgled devicam vsem,
nenehno posreduj za nas,
naj Sina tvojega pomoč
nas vodi skoz izgnanstva noč.

 

Vse večnosti neskončni čas
naj Bogu slava bo in čast,
saj v njem se zmage veseli
devica med izvoljenci. Amen.

Ps 86   Jeruzalem, mati vseh narodov

 

Gospod ljubi svoje mesto na svoji sveti gori, *

Sion ima rajši kot vsa druga bivališča.  —

 

Veličastne reči so napovedane o tebi, *

o Božje mesto.

Razna ljudstva imajo zveze s tabo, *

različni narodi pridejo k tebi.

O Sionu se bo reklo: »Vsi po vrsti so bili tu rojeni, *

on sam, Najvišji, ga je uteméljil.« —

 

Gospod zapiše v knjigo narodov: *

»Vse sem posinovil na Sionu.«

Rajali bodo in peli: *

»Ti si začetek našega veselja.« —

Iz 40,10–17  Dobri pastir, najvišji in najmodrejši Bog Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj (Raz 22,12).

 

Glejte, Gospod Bog prihaja kot zmagovalec, *

s svojo vsemogočnostjo si je priboril zmago.

Prihaja v zmagoslavnem sprevodu, *

kar si je pridobil, ga spremlja.

Kakor pastir pase svojo čredo, *

s svojo roko zbira jagnjeta.

Dviga jih v svoje naročje, *

ovce pa ljubeznivo vodi. —

 

Kdo je s svojim prgiščem izmeril morje *

in mejo neba s svojo dlanjo določil?

Kdo je zajel vso zemljo v svojo roko, *

kdo pretehtal gore in griče s svojo tehtnico?

Kdo je pomagal Božjemu duhu, *

kdo mu je svetoval ali ga poučil?

S kom se je posvetoval ali ga vprašal, *

da bi ga naučil poti pravice?

Kdo ga je učil spoznanja *

in mu pokazal stezo modrosti? —

 

Glej, narodi so kot kaplje v vedru, *

neznatni kot prašek na tehtnici.

Glej, zemlja je pred Gospodom *

kakor zrno peska.

Vaši gozdovi niso dovolj za daritveni ogenj, *

vse živali niso dovolj za žgalno daritev.

Vsi narodi so kakor nič pred Bogom, *

prav nič pred njim ne veljajo. —

Ps 98   Svet je Gospod, naš Bog

 

Gospod je svet vladar, ljudstva trepetajo, *

med angeli prebiva, zemlja se mu klanja.

Velik je v svojem svetišču na Sionu *

in vzvišen nad vsa ljudstva. —

 

Naj slavé tvoje ime, veliko in strašno, *

sveto in mogočno.

Ti si kralj, ki ljubiš in poznaš pravico, *

pravično vladaš svojemu ljudstvu. —

 

Gospoda, našega Boga, poveličujte, *

počastite ga zaradi njegove svetosti.

 

Mojzes in Aron sta bila med njegovimi duhovniki *

in Samuel je bil med njimi, ki so ga klicali.

Klicali so Gospoda in jih je uslišal, *

iz oblačnega stebra jim je govoril.

Dajal jim je zavezo in postavo, *

spolnjevali so, kar jim je zapovedal.

Gospod, naš Bog, ti si jih uslišal, ker si usmiljen, *

vendar si kaznoval njihove grehe. —

 

Poveličujte Gospoda in ga slavite, *

častite Svetega v njegovem svetišču. —

Kratko berilo  (Vp 8,7)
Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in je ne preplaviti reke. Če bi kdo dal za ljubezen vse imetje svoje hiše, bi bilo to še premalo.

Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Tebe samega iščem.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Glejte, pametna družica, preselila se je h Kristusu, v zboru svetih se blešči kot sonce na nebu.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Glejte, pametna družica, preselila se je h Kristusu, v zboru svetih se blešči kot sonce na nebu.

Kristusu, zaročencu in kralju devic, vzklikajmo in ga zaupno prosimo:

Tebe so ljubile svete device kot svojega edinega zaročenca,

– naj nas nobena stvar nikoli ne loči od tebe.

Marijo, svojo mater, si kronal za kraljico devic,

– naj ti po njeni priprošnji vedno služimo s čistim srcem.

Tvoje služabnice niso bile navezane na svet in so skrbele za to, kar je tvojega,

– naj nas ne premoti podoba tega minljivega sveta.

Pametne družice so čakale na ženina,

– naj bomo čuječi, ko se pripravljamo na tvoj prihod.

Na priprošnjo svete Klare, pametne in razumne device,

– nam daj, da bomo živeli modro, čisto in nedolžno.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, sveti Klari si navdihnil ljubezen do uboštva. Na njeno priprošnjo naj tudi mi v duhu uboštva hodimo za Kristusom in tako pridemo k tebi v nebeško kraljestvo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,113–120  (XV)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, sovražim omahljivost, *

ljubim pa zvestobo tvoji postavi.

Ti si moj varuh in zavetnik, *

upam v tvojo besedo. —

 

Proč od mene, kdor dela hudo, *

Božjo voljo hočem spolnjevati.

Podpiraj me v življenju, kakor si obljubil; *

ne osramôti mojega upanja. —

 

Pomagaj mi in me reši, *

tvoja postava mi bo vedno v veselje.

Zametuješ vse, ki od tvojih zakonov odstopajo, *

kajti lažnivo je njih mišljenje. —

 

Kot smeti boš zavrgel vso grdobijo zemlje, *

zato ljubim tvojo zavezo.

Vse moje telo od strahu trepeče, *

v tesnobi mislim na tvojo sodbo. —

Ps 78,1–5.8–11.13  Žalostinka nad razdejanim Jeruzalemom

 

O Bog, tujci so vdrli v tvojo deželo, *

oskrunili so tvoje svetišče.

Jeruzalem so porušili, *

spremenili so ga v same razvaline.

Trupla tvojih služabnikov so vrgli pticam, *

zverem so zmetali telesa tebi posvečenih.

Njihovo kri so prelivali kakor vodo, *

ni ga bilo, ki bi jih pokopal. —

 

V zasmeh smo postali svojim sosedom *

in v pregovor ljudstvom, ki nas obdajajo.

Gospod, doklej bo trajala tvoja jeza, *

ali bo kot ogenj gorela tvoja nevolja? —

 

Ne prištevaj nam krivic očetov, *

hitro se nas usmili, zelo smo ponižani.

Pomagaj nam zaradi slave svojega imena, *

odpusti nam grehe zaradi svoje ljubezni. —

 

Zakaj bi govorili neverni, *

da naš Bog ne biva?

Dokler smo še živi, pokaži sovražnikom, *

da kri tebi zvestih ni bila zaman prelita.

Ne presliši joka in stoka izgnancev, *

s svojo močjo reši na smrt obsojene. —

 

Mi smo tvoje ljudstvo in ovce tvoje paše *

in te bomo slavili na veke,

v vseh rodovih te bomo opevali *

in oznanjali tvojo hvalo. —

Ps 79   Gospod, obišči svoj vinograd

 

Dobri pastir, poslušaj, *

ti vodiš svoje ljudstvo kot čredo.

V Najsvetejšem prestoluješ, *

razodeni svoje veličastvo.

Zbudi svojo moč pred nami *

in pridi, da nas rešiš. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Gospod, Bog vsemogočni, *

doklej boš odklanjal molitev svojega ljudstva?

Jok nam je vsakdanja hrana, *

s solzami je napolnjena življenja čaša.

Zaradi nas se prepirajo naši sosedje, *

nasprotniki nas zasramujejo. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Svoj vinograd, naše očete, si prestavil iz Egipta, *

zasadil si jih v svoji deželi.

Prostor si jim pripravil, *

ukoreninili so se in napolnili zemljo.

Tvoj vinograd je pokril gore s svojo senco, *

njegove veje so prekrile najvišja drevesa.

Gospod, tvoj vinograd je segal do morja, *

do velike reke je pognal svoje mladike. —

 

Zakaj si pustil, da so podrli njegovo ograjo, *

da ga obirajo vsi, ki hodijo mimo?

Razruje ga merjasec iz gozda, *

popase ga poljska divjačina. —

 

Bog vsemogočni, pridi, *

ozri se z nebes in obišči ta vinograd.

 

Varuj, kar je zasadila tvoja desnica, *

kar poganja tebi v slavo.

Tvoj vinograd so požgali in posekali, *

naj jih zadene pravična sodba.

Naj tvoja ljubezen spremlja tvoje ljubljence, *

tvoje sinove, ki si jih vzredil zase.

Ne bomo več odstopili od tebe, *

poživi nas, da bomo tvoje ime slavili. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Jezus, sreča vseh devic:
deviška Mati te spočne,
deviška Mati te rodi,
naj spev naš vdan te počasti.

 

Tvoj vrt krasijo lilije,
device svete te slavé,
ti ženin si deviških duš
in njih veselje vekomaj.

 

Na vseh poteh te spremljajo
device in te hvalijo,
ob tebi srečne rajajo,
ne nehajo prepevati.

 

Podéli, Jezus, tudi nam,
da ne omagamo nikdar,
pomnoži v dušah milosti,
da ne zgubimo čistosti.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 131 Božje obljube Davidovi hiši

 Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida (Lk 1,32).

 I

Spomni se, Gospod, Davida, *

in vseh njegovih skrbi in načrtov.

Naredil je obljubo tebi, Vsemogočni, *

in ti tako prisegel: —

 

»Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, *

ne ležem v svojo posteljo;

svojim očem ne dovolim spanja, *

svojim trepalnicam ne počitka,

dokler ne najdem mesta za Gospoda, *

bivališča za Vsemogočnega.« —

 

Slišali smo, da je skrinja zaveze v Betlehemu, *

našli smo jo zunaj na poljanah.

Vstopimo zdaj v Gospodovo bivališče *

in se priklonimo pred Bogom. —

 

Dvigni se, Gospod, na svoje mesto, *

ti in skrinja tvojega veličastva!

Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, *

tvoji sveti naj radostno vzklikajo.

Ne zavrzi svojega maziljenca *

zaradi Davida, svojega služabnika. —

Gospod je prisegel Davidu, *

svoje prisege ne bo prelomil:

»Na tvoj prestol bom postavil *

potomca tvoje rodovine.

Če ohranijo tvoji sinovi mojo zavezo in zapovedi, *

bodo njihovi sinovi vedno sedeli na tvojem prestolu.« —

 

Gospod je namreč izvolil Sion, *

tako si ga je izbral za svoje bivališče:

»Tu bom počival za vselej, *

tako sem želel in tu bom prebival. —

 

Letine tega kraja bom obilno blagoslavljal, *

njegove prebivalce nasičeval s kruhom.

Njegove duhovnike bom oblačil v pravičnost, *

njegovi sveti bodo radostno vzklikali. —

 

Davidu zbudim mogočnega potomca, *

svojemu maziljencu pripravim nasledstvo.

Njegove sovražnike ogrnem v sramoto, *

na njegovi glavi pa bo blestela moja krona.« —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Kor 7,32.34)
Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi ugajal Bogu. Ženska, ki ni omožena, in devica skrbi za to, kar je Gospodovega, da bi bila sveta po telesu in po duhu.

Družice vodijo h kralju.
— Družice vodijo h kralju.

Veselo vriskajo, ko vstopajo z nevesto v kraljevo palačo.
— Družice vodijo h kralju.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Družice vodijo h kralju.

Pridi, Kristusova nevesta, prejmi venec, ki ti ga je Gospod pripravil za vse večne čase.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Pridi, Kristusova nevesta, prejmi venec, ki ti ga je Gospod pripravil za vse večne čase.

Kristusa, ki je poveličeval devištvo zaradi nebeškega kraljestva, veselo slavímo in prosímo:

Kristus, svojo Cerkev pripravljaš sebi za čisto nevesto

– naj bo sveta in brezmadežna.

Kristus, svete device so ti šle naproti s svetilkami,

– naj tebi posvečenim služabnicam nikoli ne poide olje zvestobe.

Kristus, s tvojo pomočjo Cerkev kot devica in mati ohranja zvestobo tebi čisto in neokrnjeno,

– naj bodo vsi kristjani vedno zvesti pravi in neokrnjeni veri.

Kristus, svojemu ljudstvu daješ, da se veseli na praznik svete Klare,

– naj se vedno veselimo tudi njene priprošnje.

Kristus, svete device si sprejel na svatbo svojega ženitovanja,

– dobrohotno popelji naše umrle brate in sestre s seboj na nebeško gostijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, sveti Klari si navdihnil ljubezen do uboštva. Na njeno priprošnjo naj tudi mi v duhu uboštva hodimo za Kristusom in tako pridemo k tebi v nebeško kraljestvo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.