Brevir za 11. april 2018

[S]

Mučenec blaženi, ta dan
prinesel ti je zmago, čast,
ko za Boga prelil si kri,
prejel si venec večnosti.

 

Zaman krivičen se sodnik,
zaman krvnik se trudil je,
močnejša kakor vsa tema
je milost Božja zmagala.

 

Zdaj z angeli se veseliš,
v obleki svetli se bleščiš,
ki jo je Jagnjetova kri
oprala madežev strasti.

 

Prihíti in pomagaj nam,
da se usmili Kristus sam,
slabosti naše in vse zlo
od nas odvrne milostno.

 

Očeta, Sina in Duha
naj vdano moli zemlja vsa,
Boga, ki v rajski slavi zdaj
mučence venča z vso častjo. Amen.

[D]

Ps 38   Bolnikova molitev v stiski

Stvarstvo je bilo podvrženo ničevosti … zaradi tistega, ki ga je podvrgel v upanju … (Rim 8,20).

Sklenil sem: »Pazil bom na svoje ravnanje, *

da se ne pregrešim z jezikom.

Brzdal bom svoja usta, *

dokler je hudobnež pred mano.« —

 

Onemel sem, ostal brez besede in molčal, *

a zaman, moja bolečina še narašča.

Srce mi je začelo močneje biti, ko sem razmišljal, *

v boleči vročici sem vzkliknil:

»Gospod, daj, da spoznam svoj konec, *

koliko je mojih dni in kako kratko je moje življenje.« —

 

Glej, le nekaj dni si mi odmeril, *

kot nič v primeri s teboj je moje življenje.

Le kot dih je vsak človek, *

kot senca vsakdo premine.

Le za prazen nič se vznemirja, *

a ne ve, kdo bo pobral, kar je nakopičil. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? *

Samo vate zaupam.

Reši me vseh mojih grehov, *

ne daj me neumnim v zasramovanje.

Umolknil sem, še ust ne morem odpreti, *

zakaj ti si to naredil. —

 

Odvrni od mene svoje udarce, *

omagujem pod tvojo silno roko.

S kaznijo pokoriš človeka za krivdo, *

kakor molj uničuješ, kar je človeku dragoceno.

Le kakor dih je vsak človek, *

prazen nič je pred tabo. —

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

prisluhni mojemu vpitju.

Ne bodi gluh za moje solze, zakaj le gost sem pri tebi, *

popotnik, kot vsi moji očetje. 

Odvrni od mene svojo nevoljo, da se oddahnem, *

preden odidem in me ne bo več na zemlji. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

- Bog je obudil Kristusa od mrtvih, aleluja,

- da je naša vera tudi upanje v Boga, aleluja.

Iz knjige Razodetja (2,12-29)

 

Jaz, Janez, sem slišal Gospoda, ki mi je govoril: »Angelu cerkve v Pergamu piši: To govori on, ki ima dvorezni ostri meč: Vem, kje prebivaš, tam, kjer je satanov prestol. In držiš se mojega imena in nisi zatajil vere vame niti v dnevih Antipa, mojega zvestega pričevalca, ki je bil umorjen pri vas, kjer prebiva satan. Ali zoper tebe imam nekaj: da imaš tam take, ki se drže Bileamovega nauka, ki je učil Balaka, naj pred Izraelovimi sinovi napravi pohujšanje, da bi jedli malikom darovano meso ter nečistovali. Tako imaš tudi ti takih, ki se podobno drže nauka nikolajevcev. Spreobrni se torej! Ako pa ne, pridem hitro k tebi in se bom z njimi bojeval z mečem svojih ust.

Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam: Kdor zmaga, mu bom dal skrite mane in dal mu bom bel kamen in na kamnu napisano novo ime, ki ga ne pozna nihče, razen njega, ki ga prejme.

In angelu cerkve v Tiatiri piši: To govori božji Sin, ki ima oči kakor ognjen plamen in so njegove noge podobne bronu: Poznam tvoja dela ter ljubezen in vero in službo in stanovitnost in tvoja poslednja dela, ki jih je več kot prvih. Ali zoper tebe imam, da puščaš ženo Jezabelo, ki sebe imenuje prerokinjo in uči ter zavaja moje služabnike, da bi nečistovali in jedli malikom darovano meso. Dal sem ji časa, da bi se spreobrnila, pa se od svojega nečistovanja noče spreobrniti. Glej, vržem jo na bolniško posteljo in tiste, ki z njo prešuštvujejo, v veliko stisko, če se ne spreobrnejo od njenih del; in njene otroke bom pokončal s smrtjo; in spoznale bodo vse cerkve, da sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca, in povrnil bom vsakemu izmed vas po njegovih delih.

Vam drugim v Tiatiri, kolikor jih nima tega nauka, kateri niso spoznali satanovih »globin«, kakor jih imenujejo, pa pravim: Ne nalagam vam drugega bremena. To pa, kar imate, ohranite, dokler ne pridem. Kdor zmaga in moja dela ohrani do konca mu bom dal oblast nad pogani; in pasel jih bo z železno palico, kakor se lončene posode razbijajo - kakor sem tudi jaz prejel od svojega Očeta - in dal mu bom zvezdo danico.

Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.«

 

SPEV (Raz 2,18.23; 22, 12)

To govori božji Sin, ki ima oči kakor ognjen plamen: Jaz sem tisti, ki vidim skrivnosti srca. * Povrnil bom vsakemu po njegovih delih, aleluja.

Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj. * Povrnil bom vsakemu po njegovih delih, aleluja.

[L]

Bojujemo boj vere

 

Ko se bojujemo za sveto vero, nas gleda Bog. Opazujejo nas angeli, vidi nas Kristus. Kolikšna čast in kakšna sreča: Bojevati se za Boga in zmagovati s Kristusom!

Dragi bratje! Oborožimo se z vsemi močmi. Pripravimo se za boj s čisto vestjo, z neomajno vero in s pobožnim življenjem. Božja vojska naj krene v napovedani boj.

Kako naj se oborožimo in pripravimo, nas uči apostol Pavel: Opasani okoli svojih ledij z resnico in obdani z oklepom pravice in na nogah obuti s pripravljenostjo za evangelij miru; k vsemu si vzemite ščit vere, s katerim boste mogli ugasiti vse ognjene puščice hudega duha; vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je božja beseda.

Za to orožje primimo, s temi duhovnimi in nebeškimi pripomočki se zavarujmo, da se bomo mogli ob hudem času ustavljati hudičevim grožnjam in se mu postaviti v bran.

Nadenimo si oklep pravice, da bomo zavarovani in zaščiteni pred sovražnikovimi puščicami. Obujmo si čevlje in zavarujmo si noge z evangeljskim naukom. Ko začenjamo hoditi po kači in ji treti glavo, nas ne bo mogla ugrizniti in premagati.

Pogumno nosimo ščit vere! Z njim bomo mogli pogasiti vse sovražnikove ognjene puščice. Za obrambo glave vzemimo duhovno čelado! Tako zavarujemo ušesa, da ne slišimo pogubnih besed; oči, da ne vidimo odvratnih malikov; čelo, da ohranimo v sebi božjo podobo nepoškodovano; usta, da bo jezik slavil zmago in priznaval svojega Gospoda Jezusa Kristusa. Oborožimo si desnico z duhovnim mečem, da bo odločno odklanjala poganske žrtve in se ob spominu na evharistijo oprijela Gospoda, ko prejema njegovo telo, nekoč pa od njega za nagrado sprejela nebeški venec.

Dragi bratje! To imejte pred očmi! Če na to misli in o tem premišljuje, se Kristusov vojak ne bo ustrašil boja, če pride preganjanje, ampak bo pripravljen na zmago, kakor nam naroča in nas uči božji nauk.

 

Sveti Stanislav se je do smrti boril za postavo svojega Boga in se ni bal groženj hudobnih ljudi. * Imel je namreč temelj na trdni skali.

Preziral je posvetno življenje in dosegel nebeško kraljestvo. * Imel je namreč temelj na trdni skali.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, naš Gospod, v obrambi tvojih zapovedi je sveti škof Stanislav padel pod meči. Podeli nam, da bomo tudi mi vztrajali v veri do smrti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

[S]

Mučenec Božji, svoje dni
izpolnil s pričevanjem si:
premagal si sovražnike,
v nebesih zdaj raduješ se.

 

S priprošnjo nam dobrotljivo
operi z duše madeže,
od nas odvrni kugo zla,
preženi mlačnost nam duha.

 

Nič več telo te ne teži,
minljivih rešen si vezi
daj, da vzljubili tudi mi
bi Kristusa v vsej polnosti.

 

Očetu slava večnemu
in Sinu, Duhu Svetemu,
ki te na veke venčajo
z nebeško slavo in častjo. Amen.

[D]

Ps 76   Spomin na Gospodova dela

 

Glasno kličem k Bogu, *

prosim ga, da bi me uslišal.

Ob dnevu svoje stiske iščem Gospoda, *

vso noč premolim in ne odneham.

Ko razglabljam o Bogu in molim, *

odklanjam vsako človeško tolažbo. —

 

Buden sem in ne morem spati, *

zbegan sem, da ne morem govoriti.

Minule dni preudarjam, *

nekdanjih let se spominjam.

Vso noč premišljujem v svojem srcu, *

razmišljam in se sprašujem: —

 

»Mar nas bo Gospod za vedno zavrgel, *

mar se ne bo več izkazal milostljivega?

Mar je njegovo usmiljenje za vedno pri kraju, *

mar je konec njegove besede za vse rodove?

Mar je Bog pozabil na svojo dobroto, *

mar se je v jezi odrekel svoji ljubezni?« —

 

Pravim: »To je moja bolečina, *

da Najvišji več ne pomaga.«

Gospod, tvojih del se spominjam, *

vedno mislim na tvoje nekdanje čudeže.

Premišljujem vsa tvoja dela, *

preudarjam tvoja čudovita dejanja. —

 

O Bog, tvoja pota so sveta; *

kdo je večji od našega Gospoda?

Ti si Bog, ki delaš čudeže, *

pokazal si med ljudstvi svojo vsemogočnost.

S svojo močjo si odrešil svoje ljudstvo, *

svoje sinove in svoje hčere. —

 

O Bog, morje te je videlo in zabučalo, *

zatrepetale so morske globine.

Oblaki so se utrgali in se ulile plohe, *

nebo je odmevalo od grmenja.

Tvoji bliski so švigali po ozračju, *

tvoje grmenje je bobnelo v viharju.

Bliski so osvetljevali zemljo, *

ves svet je trepetal in se tresel. —

 

Skozi morje je šla tvoja pot med visokimi valovi, *

a tvojih sledov nihče ni videl.

Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo *

po Mojzesovi in Aronovi roki. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

1 Sam 2,1–10   Ponižni se radujejo v Bogu

 

Moje srce se raduje v Gospodu, *

v Bogu dvigam svojo glavo.

Zdaj se nevoščljivcem lahko smejem, *

Božje pomoči se smem veseliti.

Nihče ni svet kakor Bog in nikogar ni razen njega, *

od njega nihče ni močnejši.

Nikar v oholosti toliko ne govorite, *

opustite vsako drzno govorjenje.

Gospod vse ve, Gospod vse vidi, *

pred njim so razkrita naša dejanja. —

 

Prevzetnim lomi orožje, *

moč daje slabotnim.

Do zdaj bogati si morajo kruh služiti, *

doslej lačni pa živijo brezskrbno.

Nerodovitna se veseli potomcev, *

mati mnogih je zapuščena.

Gospod jemlje in daje življenje, *

vodi v grob in dviga iz groba.

Gospod deli uboštvo in bogastvo, *

ponižuje, pa tudi povišuje.

Iz prahu vzdigne slabotnega, *

iz blata potegne siromaka.

Posadi ga med izbrane *

in mu odkaže častno mesto. —

 

Gospodovi so stebri zemlje, *

nanje jo je trdno postavil.

Korake svojih zvestih varuje, *

hudobni pa v temi izginejo.

Z lastno močjo ne pride človek do zmage; *

strti bodo, kateri se protivijo Gospodu.

Gospod bo z neba grmel nad njimi, *

ko bo sodil vso zemljo.

Moč bo podelil svojemu kralju, *

svojega maziljenca bo povišal. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

[S]

Kratko berilo  (1 Jn 5,3–5)
V tem je Božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi. In njegove zapovedi niso težke. Zakaj vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin.

Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.
— Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.

Vzklikali bodo od veselja, aleluja, aleluja.
— Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Na veke bodo srečni, aleluja, aleluja.

[L]

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

 obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

 v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

 ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

 otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

 spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

 da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

 v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

 pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

 ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

 kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

 in naravnal na pot miru vse naše korake.

  —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

[S]

Bratje in sestre, počastimo našega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, naš Gospod, v obrambi tvojih zapovedi je sveti škof Stanislav padel pod meči. Podeli nam, da bomo tudi mi vztrajali v veri do smrti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

[D]

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,57–64  (VIII)  Hvala Božji postavi

 

Sklenil sem, da bom spolnjeval tvoje zapovedi, *

Gospod, to je moj delež.

Z vsem srcem te prosim, *

usmili se me po svoji obljubi.

Svoja pota preudarjam, *

uravnavam jih po tvojih besedah.

Hitim in se ne obotavljam, *

ko spolnjujem tvoje ukaze. —

 

Grešniki me zvijačno zapeljujejo, *

a ne pozabljam tvoje postave.

Sredi noči vstajam, da te hvalim *

zaradi tvojih pravičnih sklepov. —

 

Prijatelj sem z vsemi, ki te spoštujejo *

in spolnjujejo tvoje zapovedi.

Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote, *

úči me svoje postave. —

Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja

O Bog, poslušaj mojo molitev, *

ne umikaj se moji prošnji.

Ozri se name in me usliši, *

ne najdem utehe svoji bolečini.

Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *

se bojim in trepečem.

Nesreče se kar zgrinjajo name, *

z vso silo me dušijo.

Moje srce je zbegano, *

mučijo me smrtne bolečine.

Strah in trepet prihajata nadme *

in groza me prevzema. —

 

O, ko bi imel peruti, *

kot golob bi odletel in se umiril.

Nekam daleč bi pobegnil, *

ostal bi v samoti.

Hitro bi si poiskal zavetje *

pred viharjem in nevihto. —

 

Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *

prepir in nasilje so zasejali med nami.

Noč in dan na nas prežijo, *

širijo zvijačo in prevaro.

Zločini se dogajajo po naših cestah, *

krivice in nasilja je polna dežela. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Če bi me sramotil neprijatelj, *

bi pač prenašal.

Če bi mi nasprotoval sovražnik, *

bi se mu izognil.

Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *

moj tovariš in zaupnik.

Kako prijetna je bila najina družba, *

skupaj sva hodila k Božji službi. —

 

Za pomoč se bom obrnil k Bogu *

in Gospod me bo rešil.

Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *

in Bog me bo uslišal.

Obvaroval me bo pred sovražniki, *

osvobodil me bo mnogih napadalcev.

Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *

in jih bo ponižal. —

 

Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *

prav nič se Boga ne bojijo.

Izdajajo svoje zaveznike, *

prelamljajo dogovore.

Prijaznosti so polna njihova usta, *

a njih srce je željno boja.

Njihove besede so lepe na zunaj, *

za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —

 

Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *

nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.

 

Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *

zame pa boš neomajno zaupanje. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, velikonočne skrivnosti v nas vsako leto obnavljajo prvotno dostojanstvo in nam utrjujejo upanje na vstajenje. Pomagaj nam, da bomo uresničevali v ljubezni, kar obhajamo v veri.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

V mučencih, Bog, ti sam trpiš
in tudi zmago jim deliš:
mučencu slavo pojemo,
odpusti, kar grešili smo.

 

Iskal sladkosti ni sveta,
veselja kratkotrajnega;
iskal povsod je le Boga,
veselja neminljivega.

 

V trpljenje brez strahu hiti,
prelije zate drago kri,
ko pa življenje izgubi,
nagrado daš mu v večnosti.

 

Zaupno prosimo zato,
izbriši, Bog, nam krivdo vso,
ko je mučenca rojstni dan,
naj tudi naš bo greh opran.

 

Po tvoji Božji milosti
naj trudimo se tudi mi,
da se jim kdaj pridružimo
in z njimi raj uživamo.

 

Očeta, Sina in Duha
naj hvali, moli zemlja vsa,
do konca dni naj se glasi
Trojici sveti slava, čast. Amen.

[D]

Ps 61   Zaupanje v Boga – mir v Bogu

 

Le v Bogu se spočije moja duša, *

samo on je moja uteha.

On je moja obramba, moja rešitev in zavetje, *

zato nikoli ne omahnem. —

 

Doklej se bodo vsi zaganjali vame, ubogega človeka, *

da bi me podrli kot razpadajoče zidovje?

Radi bi me strmoglavili, laž jim je v veselje, *

v obraz se mi dobrikajo, a za hrbtom me preklinjajo.  —

 

Samo v Bogu se spočije moja duša, *

dal mi bo, kar pričakujem.

On je moj Bog, rešitev in zavetje, *

zato ne omahnem. —

 

Bog je moja rešitev in moja slava, *

moja moč in moje pribežališče.

Vsak čas zaupaj vanj, o Božje ljudstvo, *

vsi mu odprite svoja srca. —

 

Na Božji tehtnici so vsi enaki, nizki in visoki, *

lažji kot dih so vsi skupaj.

 

Ne zaupajte v nasilje, *

na svojo moč se ne zanašajte.

Če se množi vaše bogastvo, *

nanj srca ne navezujte. 

Sam Bog je rekel, ponovno sem slišal: *

»Bog je močan in usmiljen.

Gospod je pravičen, *

vsakemu povrne po njegovih delih.« —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

[S]

Kratko berilo v velikonočnem času  (Raz 7,14–17)
To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili v Jagnjetovi krvi. Zato so pred Božjim prestolom in mu služijo noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival nad njimi. Ne bodo več lačni, ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo ne druga vročina. Zakaj Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo paslo ter vodilo k virom živih vodá in Bog bo obrisal vse solze z njih oči.

[L]

[S]

Ob tej uri je Jezus, kralj mučencev, daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, naš Gospod, v obrambi tvojih zapovedi je sveti škof Stanislav padel pod meči. Podeli nam, da bomo tudi mi vztrajali v veri do smrti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.