Brevir za 11. november 2025

[L]

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

 

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

 

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

 

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

 

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

[D]

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

 

Takrat pa so stopili naprej nekateri kaldejski možje in obtožili Jude. Rekli so kralju Nabuhodonozorju: »Kralj, na veke živi! Ti, o kralj, si izdal ukaz, naj vsak, ki sliši glas roga, piščali, citer, harfe, dipel in vseh vrst glasbil, pade na obraz in moli zlato podobo. Kdor pa ne pade in ne moli, naj bo vržen v gorečo, razbeljeno peč. Tu pa so judovski možje, ki si jim zaupal upravo babilonske pokrajine, Sidrah, Misah in Abdenago. Ti možje se ne menijo zate, o kralj. Tvojemu bogu ne služijo, in zlate podobe, ki si jo postavil, ne molijo.«

Tedaj je bil Nabuhodonozor poln togote in izraz njegovega obraza se je spremenil nasproti Sidrahu, Misahu in Abdenagu. Spregovoril je in ukazal, naj se peč sedemkrat bolj zakuri, kakor se je sicer zakurila. In najmočnejšim možem v svoji vojski je ukazal, naj zvežejo Sidraha, Misaha in Abdenaga ter jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč. Brž so bili ti možje zvezani, in to oblečeni, v svojih suknjah, svojih čepicah in svojih drugih oblačilih, ter vrženi v gorečo, razbeljeno peč.

Kraljev ukaz je bil silno strog, in peč izredno močno zakurjena, tako da je ognjeni plamen do smrti ožgal može, ki so dvigali Sidraha, Misaha in Abdenaga. Ti trije možje, Sidrah, Misah in Abdenago, pa so padli zvezani v gorečo, razbeljeno peč. Sprehajali so se sredi plamena, hvalili so Boga in slavili Gospoda. Tedaj je kralj Nabuhodonozor ostrmel in hitro vstal. Vprašal je svoje svetovalce: »Nismo li vrgli treh mož zvezanih v ogenj?« Odgovorili so in rekli kralju: »Gotovo, o kralj!« Odgovoril je in rekel: »Glejte, vidim štiri može razvezane, kako hodijo sredi ognja, ne da bi bili poškodovani; in četrti je videti kakor sin bogov.«

Nato je stopil Nabuhodonozor pred vrata goreče, razbeljene peči. Spregovoril je in rekel: »Sidrah, Misah in Abdenago, služabniki najvišjega Boga, pojdite ven in pridite sem!« Takoj so prišli Sidrah, Misah in Abdenago iz ognja. Tedaj so prišli satrapi, namestniki, upravniki in kraljevi uradniki ter videli te može, da ogenj ni imel nobene moči do njihovih teles: lasje na njihovih glavah niso bili osmojeni, njih oblačila niso bila spremenjena in ogenj jih ni posmodil. Nabuhodonozor je tedaj vzkliknil: »Slavljen bodi Bog Sidrahov, Misahov in Abdenagov, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so se zanesli nanj, prestopili kraljev ukaz in žrtvovali svoja telesa, da ne bi častili nobenega drugega boga in ga ne molili razen svojega Boga. Zato zdaj ukazujem: Član katerega koli ljudstva, naroda ali jezika, ki bo nespoštljivo govoril zoper Boga Sidrahovega, Misahovega in Abdenagovega, bo na kosce razsekan in njegova hiša bo spremenjena v podrtine; kajti ni drugega boga, ki bi mogel tako rešiti kakor ta.« Potem je kralj Sidraha, Misaha in Abdenaga zopet osrečil v babilonski pokrajini.

 

SPEV (Prim. Dan 3, 49. 50. 95)

Gospodov angel je stopil v peč hkrati z Azarijem in njegovima tovarišema in pahnil ognjeni plamen iz peči. * Ogenj se jih sploh ni dotaknil in jim ni prizadel nič hudega in nič neprijetnega.

Slavljen bodi njihov Bog, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so se zanesli nanj. * Ogenj se jih sploh ni dotaknil in jim ni prizadel nič hudega in nič neprijetnega.

[L]

Sulpicij Sever (ok. 363-ok. 420), učenec sv. Martina, pisec svetniških življenjepisov in kronik

 

Martin je že dalj časa vedel, kdaj bo umrl. Bratom je smrt tudi napovedal. Medtem je moral obiskati še škofijo Candes. Tamkajšnja duhovščina se je nekaj sprla med seboj. Želel jo je pomiriti, čeprav se je zavedal, da ga čaka smrt. Odločil se je za to pot, ker je bil prepričan, da bo življenje lepo zaključil s tem, da vrne mir Cerkvi.

Ko je torej dosegel spravo med duhovščino, je ostal še nekaj časa tam. Ravno se je pripravljal na pot domov v samostan, ko ga je obšla slabost. Sklical je sobrate in povedal, da mu bije zadnja ura. Vsi so žalovali in se glasno pritoževali: »Zakaj nas zapuščaš, oče, kaj nas tako žalostiš? Krvoločni volkovi pridejo nad tvojo čredo. Kdo nas bo tedaj branil pred njimi, če pastir umrje? Lepo je, da hrepeniš po Kristusu, toda nagrada ti ne uide. Če malo počakaš, ne bo zato postala manjša. Usmili se nas vendar in nas ne zapusti!«

Jok mu je segel do srca. Kakor vedno, so se mu tudi to pot zalesketale solze v očeh. Priporočil se je Gospodu usmiljenja in jokaje rekel: »Če sem še potreben tvojemu ljudstvu, Gospod, ne bežim od napora. Zgodi se tvoja volja!«

Čudovit mož je bil! Ni ga zmagal ne napor ne smrt. Nikamor se ni nagibal. Ni se bal smrti, ni se upiral življenju. Oči in roke je dvigal proti nebu in z nezmaganim duhom molil naprej. Ko so mu zbrani duhovniki hoteli obrniti in dvigniti telo, jih je prosil: »Pustite me, bratje, naj gledam rajši v nebo kakor na zemljo, da bo šel duh po svoji poti h Gospodu«. Ob teh besedah je opazil, da stoji ob njem hudič. »Kaj čakaš, krvoločna zver«, je vprašal. »Pri meni, zlodej, nimaš kaj iskati. Abraham me bo sprejel v svoje naročje.«

S temi besedami na ustih je izdihnil. Abraham je vesel sprejel Martina v svoje naročje. Martin je ubog in skromen odšel v nebo.

 

O zares blaženi mož, v njegovih ustih ni bilo zvijače, nikogar ni sodil, nikogar obsodil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Občudovanja vredni mož, ni ga moglo streti trpljenje, ne premagati smrt; ni se bal umreti, pa tudi življenja se ni branil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Martina svetega slavimo,
ki so apostoli mu vzor:
z življenjem ali smrtjo je
služiti drugim le želel.

 

Martin, izprosi nam še zdaj,
da Cerkev sredi bo sveta
zvesto oznanjala Boga
in ji pastirji bodo v čast.

 

Odvrni hudega duha,
obudi mrtve, tudi nas,
ogrni revežem svoj plašč,
s pravičnostjo nas vse navdaj.

 

Kot dober škof si zaslovel,
o da bi se za vse zavzel,
ki odgovornost jih teži,
naj dušni blagor jih skrbi.

 

Slavimo Troedinega,
ki mu Martin dajal je čast,
da isto vero v nas prižge
in naša dela ga slavé. Amen.

Odpev 1 Martin, Božji duhovnik, glej, nebesa so ti odprta in kraljestvo mojega Očeta.

 —

Odpev 2 Z očmi, uprtimi v nebo, in z dvignjenimi rokami je Martin nenehno molil.

 —

Odpev 3 Revni in skromni Martin stopa bogat v nebesa.

 —

Kratko berilo  (Heb 13,7–8)

Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Srečni mož, ki nosi v sebi nebesa! Angeli v nebesih vzklikajo, nadangeli se veselijo, zbor svetnikov kliče in množica devic prepeva: Ostani z nami vekomaj.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

 

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

 

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

 

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

 

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

Odpev 1 Čudoviti mož, ki ga ni uničilo delo in ga ni premagala smrt, ki se ni branil življenja in se ni bal umreti.

 —

Odpev 2 Gospod, če sem svojemu ljudstvu še potreben, se ne branim dela, zgodi se tvoja volja.

 —

Odpev 3 Škof Martin je odšel v večnost, pri Kristusu živi, biser duhovnikov.

 —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem, tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.