Brevir za 11. november 2022

[L]

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

 

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

 

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

 

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

 

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

[D]

1 Odpev V stiski sem, o Bog, ne presliši moje prošnje.

2 Odpev Gospod nas bo rešil iz rok sovražnikov.

3 Odpev Preloži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral.

 

V tretjem letu perzijskega kralja Cira je bila beseda razodeta Danijelu, ki se je imenoval Baltazar. Zanesljiva je beseda; govori o veliki vojni stiski. Hotel je umeti besedo in je dobil razumnost v videnju. Tiste dni sem jaz, Danijel, žaloval tri tedne. Okusnih jedi nisem užival, meso in vino ni prišlo v moja usta. Tudi se nisem mazilil, dokler niso pretekli trije tedni. Štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil na bregu velike reke, ki je Tigris. Povzdignil sem oči in videl: Glej, mož, oblečen v platno, okoli ledij pas iz čistega zlata. Njegovo telo je bilo kakor krizolit, njegov obraz se je svetil kakor blisk, njegove oči so bile kakor goreče plamenice, njegove roke in noge kakor lesket izglajenega brona. Zvok njegovih besed je bil kakor hrum ljudske množice.

Samo jaz, Danijel, sem videl prikazen. Ljudje, ki so bili pri meni, prikazni niso videli; toda prevzel jih je velik strah, da so zbežali in se skrili. Tako sem ostal sam, ko sem gledal to veliko videnje. A ni mi ostalo moči; moj obraz se je strašno spačil, nisem imel nič moči.

Slišal sem glas njegovih besed; ob zvoku njegovih besed sem padel omamljen na obraz, z obrazom na tla. A glej! Roka se me je dotaknila, mi pomogla na moja kolena in na moje roke. Rekel mi je: »Danijel, ljubljenec božji, pazi na besede, ki ti jih govorim! Stoj na svojem mestu! Kajti zdaj sem k tebi poslan.«

Ko mi je izgovoril to besedo, sem tresoč se vstal. Potem mi je rekel: »Ne boj se, Danijel! Zakaj od prvega dne, ko si se trudil, da bi dobil jasnost, in si se ponižal pred svojim Bogom, so bile uslišane tvoje besede; in zaradi tvojih besed sem prišel. Knez perzijskega kraljestva se mi je ustavljal enaindvajset dni, toda Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč. Pustil sem ga tam pri knezu perzijskega kraljestva in sem prišel, da ti naznanim, kaj se bo zgodilo tvojemu ljudstvu poslednje dni; kajti videnje velja še za prihodnje dni.«

Ko mi je govoril te besede, sem pobesil obraz v tla in sem onemel. Toda glej, kakor s človeško roko se je nekdo dotaknil mojih ustnic, da sem mogel svoja usta odpreti in govoriti. Tako sem rekel temu, ki je stal pred menoj: »Moj gospod, pri tej prikazni so prišle nadme bolečine in nisem imel več moči. Kako more pač hlapec mojega gospoda, kakor jaz, govoriti s tako visokim gospodom, ko že ni več moči v meni in mi zastaja dih?« Tedaj se me je zopet dotaknila postava, ki je bila videti kakor človek, ter me okrepila. Potem mi je rekla: »Ne boj se, ljubljenec božji! Mir tebi! Bodi močan, da, bodi močan!«

Ko je tako z menoj govoril, sem se čutil okrepljenega in sem rekel: »Govori, moj gospod; kajti okrepil si me! Potem je vprašal: »Ali veš, zakaj sem prišel k tebi? Moram se vrniti, da se bojujem s knezom angelom Perzije; ko to končam, glej pride knez - angel Grčije. Toda naznaniti ti hočem, kaj je zapisano v knjigi resnice. Nihče ni z menoj v zvezi zoper one razen vašega kneza - angela Mihaela.«

 

SPEV (Dan 10,12.19. 21)

Od prvega dne, ko si se trudil, da bi dobil jasnost, in si se ponižal pred svojim Bogom, te je poslušal. * Uslišane so bile tvoje besede.

Ne boj se, Danijel, naznaniti ti hočem, kaj je zapisano v knjigi resnice. * Uslišane so bile tvoje besede.

[L]

Sulpicij Sever (ok. 363-ok. 420), učenec sv. Martina, pisec svetniških življenjepisov in kronik

 

Martin je že dalj časa vedel, kdaj bo umrl. Bratom je smrt tudi napovedal. Medtem je moral obiskati še škofijo Candes. Tamkajšnja duhovščina se je nekaj sprla med seboj. Želel jo je pomiriti, čeprav se je zavedal, da ga čaka smrt. Odločil se je za to pot, ker je bil prepričan, da bo življenje lepo zaključil s tem, da vrne mir Cerkvi.

Ko je torej dosegel spravo med duhovščino, je ostal še nekaj časa tam. Ravno se je pripravljal na pot domov v samostan, ko ga je obšla slabost. Sklical je sobrate in povedal, da mu bije zadnja ura. Vsi so žalovali in se glasno pritoževali: »Zakaj nas zapuščaš, oče, kaj nas tako žalostiš? Krvoločni volkovi pridejo nad tvojo čredo. Kdo nas bo tedaj branil pred njimi, če pastir umrje? Lepo je, da hrepeniš po Kristusu, toda nagrada ti ne uide. Če malo počakaš, ne bo zato postala manjša. Usmili se nas vendar in nas ne zapusti!«

Jok mu je segel do srca. Kakor vedno, so se mu tudi to pot zalesketale solze v očeh. Priporočil se je Gospodu usmiljenja in jokaje rekel: »Če sem še potreben tvojemu ljudstvu, Gospod, ne bežim od napora. Zgodi se tvoja volja!«

Čudovit mož je bil! Ni ga zmagal ne napor ne smrt. Nikamor se ni nagibal. Ni se bal smrti, ni se upiral življenju. Oči in roke je dvigal proti nebu in z nezmaganim duhom molil naprej. Ko so mu zbrani duhovniki hoteli obrniti in dvigniti telo, jih je prosil: »Pustite me, bratje, naj gledam rajši v nebo kakor na zemljo, da bo šel duh po svoji poti h Gospodu«. Ob teh besedah je opazil, da stoji ob njem hudič. »Kaj čakaš, krvoločna zver«, je vprašal. »Pri meni, zlodej, nimaš kaj iskati. Abraham me bo sprejel v svoje naročje.«

S temi besedami na ustih je izdihnil. Abraham je vesel sprejel Martina v svoje naročje. Martin je ubog in skromen odšel v nebo.

 

O zares blaženi mož, v njegovih ustih ni bilo zvijače, nikogar ni sodil, nikogar obsodil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Občudovanja vredni mož, ni ga moglo streti trpljenje, ne premagati smrt; ni se bal umreti, pa tudi življenja se ni branil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Martina svetega slavimo,
ki so apostoli mu vzor:
z življenjem ali smrtjo je
služiti drugim le želel.

 

Martin, izprosi nam še zdaj,
da Cerkev sredi bo sveta
zvesto oznanjala Boga
in ji pastirji bodo v čast.

 

Odvrni hudega duha,
obudi mrtve, tudi nas,
ogrni revežem svoj plašč,
s pravičnostjo nas vse navdaj.

 

Kot dober škof si zaslovel,
o da bi se za vse zavzel,
ki odgovornost jih teži,
naj dušni blagor jih skrbi.

 

Slavimo Troedinega,
ki mu Martin dajal je čast,
da isto vero v nas prižge
in naša dela ga slavé. Amen.

Odpev 1 Martin, Božji duhovnik, glej, nebesa so ti odprta in kraljestvo mojega Očeta.

 —

Odpev 2 Z očmi, uprtimi v nebo, in z dvignjenimi rokami je Martin nenehno molil.

 —

Odpev 3 Revni in skromni Martin stopa bogat v nebesa.

 —

Kratko berilo  (Heb 13,7–8)

Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Srečni mož, ki nosi v sebi nebesa! Angeli v nebesih vzklikajo, nadangeli se veselijo, zbor svetnikov kliče in množica devic prepeva: Ostani z nami vekomaj.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Jn 3,16)
Na tem smo spoznali Božjo ljubezen, da je Kristus dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni za brate dati življenje.

– Slavite Gospoda, ker je dober.
– Njegovo usmiljenje traja vekomaj.
 

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.  

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

 

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

 

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

 

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

 

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

Odpev 1 Čudoviti mož, ki ga ni uničilo delo in ga ni premagala smrt, ki se ni branil življenja in se ni bal umreti.

 —

Odpev 2 Gospod, če sem svojemu ljudstvu še potreben, se ne branim dela, zgodi se tvoja volja.

 —

Odpev 3 Škof Martin je odšel v večnost, pri Kristusu živi, biser duhovnikov.

 —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem, tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.