Brevir za 11. november 2020

[L]

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

 

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

 

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

 

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

 

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

[D]

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.

2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.

 

Tiste dni je kralj Baltazar priredil veliko gostijo svojim tisoč velikašem, in skupaj s temi tisoči je pil vino. V vinjenosti je Baltazar dal prinesti zlate in srebrne posode, ki jih je njegov oče Nabuhodonozor odnesel iz templja v Jeruzalemu, da bi iz njih pili kralj, njegovi velikaši, njegove soproge in njegove stranske žene.

Ob isti uri so se prikazali prsti človeške roke in so pisali nasproti svečniku na pobeljeni steni kraljeve palače; kralj je opazil dlan roke, ki je pisala. Tedaj je prebledelo kraljevo obličje in njegove misli so ga prestrašile, kolčni zgibi so popustili in njegova kolena so klecala.

Kralj je glasno zaklical, naj pripeljejo vedeže, kaldejce in zvezdarje. Kralj je spregovoril in rekel babilonskim modrecem: »Kdorkoli prebere to pisanje in razloži njega pomen, ta bo oblečen v škrlat, nosil bo zlato verižico na vratu in vladal bo kot tretji v kraljestvu.« Prišli so vsi kraljevi modreci, a niso mogli pisanja brati in ne kralju razložiti njegovega pomena. Tedaj se je kralj Baltazar zelo prestrašil, njegovo obličje se je spremenilo in njegovi velikaši so se zmedli.

Tedaj so Danijela pripeljali pred kralja. Kralj je spregovoril in Danijelu rekel: »Si li ti Danijel, eden izmed Judovih ujetnikov, ki jih je kralj, moj oče, pripeljal iz Judovega? Slišal sem o tebi, da je duh bogov v tebi in da so našli pri tebi razsvetljenje, razsodnost in izredno modrost. Pravkar so bili pripeljani predme modreci in čarovniki, da bi prebrali to pisanje in mi razodeli njegov pomen, pa niso mogli povedati, kaj pomeni. O tebi pa sem slišal, da moreš dajati razlage in reševati težka vprašanja. Ako torej moreš prebrati pisanje in mi njega pomen razložiti, boš oblečen v škrlat, nosil boš zlato verižico na vratu in vladal boš kot tretji v kraljestvu.«

Tedaj je Danijel odgovoril in pred kraljem rekel: »Tvoji darovi naj ostanejo tebi in svoja darila daj drugemu! Toda pisanje ti preberem, o kralj, in njega pomen razložim. To je pisanje, ki je bilo napisano: Mene, tekel, parsin. To pa je razlaga besed: Mene: preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu naredil konec. Tekel: tehtan si bil na tehnici in prelahek najden. Parsin: razdeljeno bo tvoje kraljestvo in dano Medijcem in Perzijcem.

Tedaj je Baltazar ukazal, in oblekli so Danijela v škrlat, mu deli zlato verižico na vrat in nad njim razglasili, da bo kot tretji vladal v kraljestvu. Isto noč je bil umorjen Baltazar, kaldejski kralj in Medijec Darij je dobil kraljestvo, ko je bil dvainšestdeset let star.

 

SPEV (Ps 74, 6. 8. 9; Raz 14, 9.10)

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu. Le Bog je tisti, ki pravično sodi, enega poniža, drugega poviša. * Čaša božjega srda je pripravljena, božjo jezo bodo okusili vsi hudobni na zemlji.

Če kdo moli zver in njeno podobo, bo pil od vina božjega srda. * Čaša božjega srda je pripravljena, božjo jezo bodo okusili vsi hudobni na zemlji.

[L]

Sulpicij Sever (ok. 363-ok. 420), učenec sv. Martina, pisec svetniških življenjepisov in kronik

 

Martin je že dalj časa vedel, kdaj bo umrl. Bratom je smrt tudi napovedal. Medtem je moral obiskati še škofijo Candes. Tamkajšnja duhovščina se je nekaj sprla med seboj. Želel jo je pomiriti, čeprav se je zavedal, da ga čaka smrt. Odločil se je za to pot, ker je bil prepričan, da bo življenje lepo zaključil s tem, da vrne mir Cerkvi.

Ko je torej dosegel spravo med duhovščino, je ostal še nekaj časa tam. Ravno se je pripravljal na pot domov v samostan, ko ga je obšla slabost. Sklical je sobrate in povedal, da mu bije zadnja ura. Vsi so žalovali in se glasno pritoževali: »Zakaj nas zapuščaš, oče, kaj nas tako žalostiš? Krvoločni volkovi pridejo nad tvojo čredo. Kdo nas bo tedaj branil pred njimi, če pastir umrje? Lepo je, da hrepeniš po Kristusu, toda nagrada ti ne uide. Če malo počakaš, ne bo zato postala manjša. Usmili se nas vendar in nas ne zapusti!«

Jok mu je segel do srca. Kakor vedno, so se mu tudi to pot zalesketale solze v očeh. Priporočil se je Gospodu usmiljenja in jokaje rekel: »Če sem še potreben tvojemu ljudstvu, Gospod, ne bežim od napora. Zgodi se tvoja volja!«

Čudovit mož je bil! Ni ga zmagal ne napor ne smrt. Nikamor se ni nagibal. Ni se bal smrti, ni se upiral življenju. Oči in roke je dvigal proti nebu in z nezmaganim duhom molil naprej. Ko so mu zbrani duhovniki hoteli obrniti in dvigniti telo, jih je prosil: »Pustite me, bratje, naj gledam rajši v nebo kakor na zemljo, da bo šel duh po svoji poti h Gospodu«. Ob teh besedah je opazil, da stoji ob njem hudič. »Kaj čakaš, krvoločna zver«, je vprašal. »Pri meni, zlodej, nimaš kaj iskati. Abraham me bo sprejel v svoje naročje.«

S temi besedami na ustih je izdihnil. Abraham je vesel sprejel Martina v svoje naročje. Martin je ubog in skromen odšel v nebo.

 

O zares blaženi mož, v njegovih ustih ni bilo zvijače, nikogar ni sodil, nikogar obsodil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Občudovanja vredni mož, ni ga moglo streti trpljenje, ne premagati smrt; ni se bal umreti, pa tudi življenja se ni branil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Martina svetega slavimo,
ki so apostoli mu vzor:
z življenjem ali smrtjo je
služiti drugim le želel.

 

Martin, izprosi nam še zdaj,
da Cerkev sredi bo sveta
zvesto oznanjala Boga
in ji pastirji bodo v čast.

 

Odvrni hudega duha,
obudi mrtve, tudi nas,
ogrni revežem svoj plašč,
s pravičnostjo nas vse navdaj.

 

Kot dober škof si zaslovel,
o da bi se za vse zavzel,
ki odgovornost jih teži,
naj dušni blagor jih skrbi.

 

Slavimo Troedinega,
ki mu Martin dajal je čast,
da isto vero v nas prižge
in naša dela ga slavé. Amen.

Odpev 1 Martin, Božji duhovnik, glej, nebesa so ti odprta in kraljestvo mojega Očeta.

 —

Odpev 2 Z očmi, uprtimi v nebo, in z dvignjenimi rokami je Martin nenehno molil.

 —

Odpev 3 Revni in skromni Martin stopa bogat v nebesa.

 —

Kratko berilo  (Heb 13,7–8)

Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Srečni mož, ki nosi v sebi nebesa! Angeli v nebesih vzklikajo, nadangeli se veselijo, zbor svetnikov kliče in množica devic prepeva: Ostani z nami vekomaj.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Kol 3,17)
Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.

– Daroval ti bom, Gospod, hvalno daritev.
– Slavil bom tvoje ime.
 

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

 

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

 

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

 

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

 

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

Odpev 1 Čudoviti mož, ki ga ni uničilo delo in ga ni premagala smrt, ki se ni branil življenja in se ni bal umreti.

 —

Odpev 2 Gospod, če sem svojemu ljudstvu še potreben, se ne branim dela, zgodi se tvoja volja.

 —

Odpev 3 Škof Martin je odšel v večnost, pri Kristusu živi, biser duhovnikov.

 —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem, tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.