Brevir za 11. november 2014

Torek, Sv. Martin, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

SV. MARTIN, ŠKOF
Obvezni god
Sv. Martin (316-397), po rodu iz Panonije, je vneto misijonaril na ozemlju današnje Francije in postal škof v mestu Tours. Umrl je 9. novembra leta 397, 11. novembra pa naj bi bil pokopan. Njegovo češčenje so benediktinski menihi zanesli tudi v naše kraje.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem.

Povabilo

Začetek

Gospod, odpri moje ustnice,

- da bom oznanjal tvojo hvalo.

Ps 99: S pesmijo slavite Gospoda…

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 66: O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi…

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 23: Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje…

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 23 Gospod prihaja v svetišče

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 94: Pridite, prepevajmo Gospodu…

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Hvalimo našega Boga na god svetega Martina.

△ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od torka IV. tedna

Lastno

pesem, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

Ps 101 Izseljenčeve želje in prošnje

Bog nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,4).

Gospod, usliši mojo molitev, *

moj klic naj pride k tebi.

Ne skrivaj zdaj pred menoj svojega obličja, *

ko me gorje tako stiska.

Skloni se k meni; *

ko te kličem, me naglo usliši. —

Kot dim se izgubljajo moji dnevi, *

moje telo izgoreva kakor v ognju.

Volja mi gine, kot se suši trava, *

še jesti se mi ne ljubi.

Od svojega silnega trpljenja *

sem postal kost in koža. —

Podoben sem osamljeni ptici, *

postal sem kot skovir v razvalinah.

Brez sna sem in vzdihujem *

kakor zapuščen vrabec na strehi.

Neprestano se mi rogajo sovražniki, *

nasprotniki me obkladajo z žalitvami. —

Moj kruh ima okus po pepelu, *

moja pijača se meša s solzami.

Kakor me je prej tvoja milost povzdignila visoko, *

tako me je zdaj moj greh globoko ponižal.

Moji dnevi se nagibajo k zatonu, *

venem kakor pokošena trava. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

Gospod, ti ostaneš na veke, *

tvoja slava traja vekomaj.

Bodi milostljiv svojemu svetemu mestu, *

prišla je ura, da se ga usmiliš.

Tvoji zvesti ljubijo še njegove kamne, *

smilijo se jim njegove razvaline. —

Tvoje ime bodo častili tuji narodi, *

vsi vladarji zemlje tvojo vsemogočnost,

ker bo Gospod spet pozidal Sion *

in se prikazal v svojem veličastvu.

Tedaj bo uslišal molitev siromakov, *

ne bo zavrgel njihovih prošenj. —

Naj se zapiše za prihodnje rodove, *

naj ljudstvo, ki bo šele rojeno, hvali Gospoda:

Gospod se je ozrl s svojega vzvišenega svetišča, *

z nebes je pogledal na zemljo.

Slišal je zdihovanje jetnikov, *

na smrt obsojene je rešil.

Naj odmeva Gospodovo ime na Síonu, *

njegovo veličastvo naj hvalijo v Jeruzalemu,

ko se bodo zbrala ljudstva in kraljestva, *

da bi služila Gospodu. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

III

Gospod je moje moči zlomil sredi pota, *

skrajšal je moje dneve.

Moj Bog, ne daj, da bi umrl v najlepših letih, *

saj ti preživiš vse rodove.

V začetku si ustvaril zemljo, *

tudi nebo je tvoje delo.

Oba bosta prešla, ti pa ostaneš, *

kakor oblačilo se vse postara.

Kakor obleko, ki se menja, boš vse zamenjal, *

vse bo preminilo.

Ti pa si vedno isti *

in tvoja leta nimajo konca.

Naši potomci bodo prebivali tukaj, *

tudi njihovi otroci bodo srečni v tvojem varstvu. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

– Ljudstvo moje, poslušaj moj nauk.
– Prisluhni mojim besedam.

PRVO BERILO

Iz knjige preroka Danijela (3, 8-12. 19-30)

Mladi Judje obsojeni in rešeni

Takrat pa so stopili naprej nekateri kaldejski možje in obtožili Jude. Rekli so kralju Nabuhodonozorju: »Kralj, na veke živi! Ti, o kralj, si izdal ukaz, naj vsak, ki sliši glas roga, piščali, citer, harfe, dipel in vseh vrst glasbil, pade na obraz in moli zlato podobo. Kdor pa ne pade in ne moli, naj bo vržen v gorečo, razbeljeno peč. Tu pa so judovski možje, ki si jim zaupal upravo babilonske pokrajine, Sidrah, Misah in Abdenago. Ti možje se ne menijo zate, o kralj. Tvojemu bogu ne služijo, in zlate podobe, ki si jo postavil, ne molijo.«

Tedaj je bil Nabuhodonozor poln togote in izraz njegovega obraza se je spremenil nasproti Sidrahu, Misahu in Abdenagu. Spregovoril je in ukazal, naj se peč sedemkrat bolj zakuri, kakor se je sicer zakurila. In najmočnejšim možem v svoji vojski je ukazal, naj zvežejo Sidraha, Misaha in Abdenaga ter jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč. Brž so bili ti možje zvezani, in to oblečeni, v svojih suknjah, svojih čepicah in svojih drugih oblačilih, ter vrženi v gorečo, razbeljeno peč.

Kraljev ukaz je bil silno strog, in peč izredno močno zakurjena, tako da je ognjeni plamen do smrti ožgal može, ki so dvigali Sidraha, Misaha in Abdenaga. Ti trije možje, Sidrah, Misah in Abdenago, pa so padli zvezani v gorečo, razbeljeno peč. Sprehajali so se sredi plamena, hvalili so Boga in slavili Gospoda. Tedaj je kralj Nabuhodonozor ostrmel in hitro vstal. Vprašal je svoje svetovalce: »Nismo li vrgli treh mož zvezanih v ogenj?« Odgovorili so in rekli kralju: »Gotovo, o kralj!« Odgovoril je in rekel: »Glejte, vidim štiri može razvezane, kako hodijo sredi ognja, ne da bi bili poškodovani; in četrti je videti kakor sin bogov.«

Nato je stopil Nabuhodonozor pred vrata goreče, razbeljene peči. Spregovoril je in rekel: »Sidrah, Misah in Abdenago, služabniki najvišjega Boga, pojdite ven in pridite sem!« Takoj so prišli Sidrah, Misah in Abdenago iz ognja. Tedaj so prišli satrapi, namestniki, upravniki in kraljevi uradniki ter videli te može, da ogenj ni imel nobene moči do njihovih teles: lasje na njihovih glavah niso bili osmojeni, njih oblačila niso bila spremenjena in ogenj jih ni posmodil. Nabuhodonozor je tedaj vzkliknil: »Slavljen bodi Bog Sidrahov, Misahov in Abdenagov, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so se zanesli nanj, prestopili kraljev ukaz in žrtvovali svoja telesa, da ne bi častili nobenega drugega boga in ga ne molili razen svojega Boga. Zato zdaj ukazujem: Član katerega koli ljudstva, naroda ali jezika, ki bo nespoštljivo govoril zoper Boga Sidrahovega, Misahovega in Abdenagovega, bo na kosce razsekan in njegova hiša bo spremenjena v podrtine; kajti ni drugega boga, ki bi mogel tako rešiti kakor ta.« Potem je kralj Sidraha, Misaha in Abdenaga zopet osrečil v babilonski pokrajini.

SPEV (Prim. Dan 3, 49. 50. 95)

Gospodov angel je stopil v peč hkrati z Azarijem in njegovima tovarišema in pahnil ognjeni plamen iz peči. * Ogenj se jih sploh ni dotaknil in jim ni prizadel nič hudega in nič neprijetnega.

Slavljen bodi njihov Bog, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, ki so se zanesli nanj. * Ogenj se jih sploh ni dotaknil in jim ni prizadel nič hudega in nič neprijetnega.

DRUGO BERILO

Sulpicij Sever (ok. 363-ok. 420), učenec sv. Martina, pisec svetniških življenjepisov in kronik

Iz pisem Sulpicija Severa (Pismo 3, 6.9-10.11.14-17.21)

Martinovo uboštvo in skromnost

Martin je že dalj časa vedel, kdaj bo umrl. Bratom je smrt tudi napovedal. Medtem je moral obiskati še škofijo Candes. Tamkajšnja duhovščina se je nekaj sprla med seboj. Želel jo je pomiriti, čeprav se je zavedal, da ga čaka smrt. Odločil se je za to pot, ker je bil prepričan, da bo življenje lepo zaključil s tem, da vrne mir Cerkvi.

Ko je torej dosegel spravo med duhovščino, je ostal še nekaj časa tam. Ravno se je pripravljal na pot domov v samostan, ko ga je obšla slabost. Sklical je sobrate in povedal, da mu bije zadnja ura. Vsi so žalovali in se glasno pritoževali: »Zakaj nas zapuščaš, oče, kaj nas tako žalostiš? Krvoločni volkovi pridejo nad tvojo čredo. Kdo nas bo tedaj branil pred njimi, če pastir umrje? Lepo je, da hrepeniš po Kristusu, toda nagrada ti ne uide. Če malo počakaš, ne bo zato postala manjša. Usmili se nas vendar in nas ne zapusti!«

Jok mu je segel do srca. Kakor vedno, so se mu tudi to pot zalesketale solze v očeh. Priporočil se je Gospodu usmiljenja in jokaje rekel: »Če sem še potreben tvojemu ljudstvu, Gospod, ne bežim od napora. Zgodi se tvoja volja!«

Čudovit mož je bil! Ni ga zmagal ne napor ne smrt. Nikamor se ni nagibal. Ni se bal smrti, ni se upiral življenju. Oči in roke je dvigal proti nebu in z nezmaganim duhom molil naprej. Ko so mu zbrani duhovniki hoteli obrniti in dvigniti telo, jih je prosil: »Pustite me, bratje, naj gledam rajši v nebo kakor na zemljo, da bo šel duh po svoji poti h Gospodu«. Ob teh besedah je opazil, da stoji ob njem hudič. »Kaj čakaš, krvoločna zver«, je vprašal. »Pri meni, zlodej, nimaš kaj iskati. Abraham me bo sprejel v svoje naročje.«

S temi besedami na ustih je izdihnil. Abraham je vesel sprejel Martina v svoje naročje. Martin je ubog in skromen odšel v nebo.

SPEV

O zares blaženi mož, v njegovih ustih ni bilo zvijače, nikogar ni sodil, nikogar obsodil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Občudovanja vredni mož, ni ga moglo streti trpljenje, ne premagati smrt; ni se bal umreti, pa tudi življenja se ni branil. * Govoril je vedno le o Kristusu, njegovem miru in usmiljenju.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

△ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od nedelje I. tedna

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Martina svetega slavimo,
ki so apostoli mu vzor:
z življenjem ali smrtjo je
služiti drugim le želel.

Martin, izprosi nam še zdaj,
da Cerkev sredi bo sveta
zvesto oznanjala Boga
in ji pastirji bodo v čast.

Odvrni hudega duha,
obudi mrtve, tudi nas,
ogrni revežem svoj plašč,
s pravičnostjo nas vse navdaj.

Kot dober škof si zaslovel,
o da bi se za vse zavzel,
ki odgovornost jih teži,
naj dušni blagor jih skrbi.

Slavimo Troedinega,
ki mu Martin dajal je čast,
da isto vero v nas prižge
in naša dela ga slavé. Amen.

Odpev 1 Martin, Božji duhovnik, glej, nebesa so ti odprta in kraljestvo mojega Očeta.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

Pri Bogu bedi, kdor zavrača dela teme.

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev 1 Martin, Božji duhovnik, glej, nebesa so ti odprta in kraljestvo mojega Očeta.

Odpev 2 Z očmi, uprtimi v nebo, in z dvignjenimi rokami je Martin nenehno molil.

Dan 3,57–88.56 Vse stvari naj hvalijo Gospoda

Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki (Raz 19,5).

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Odpev 2 Z očmi, uprtimi v nebo, in z dvignjenimi rokami je Martin nenehno molil.

Odpev 3 Revni in skromni Martin stopa bogat v nebesa.

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

Sinovi Cerkve, sinovi novega ljudstva naj se radujejo svojega kralja, Kristusa (Hezihij).

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev 3 Revni in skromni Martin stopa bogat v nebesa.

Kratko berilo (Heb 13,7–8)

Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njihovega življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke.

Spev z odpevom

Čuvarje sem postavil svetemu mestu.
— Čuvarje sem postavil svetemu mestu.

Podnevi in ponoči bodo slavili Boga.
— Čuvarje sem postavil svetemu mestu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Čuvarje sem postavil svetemu mestu.

Odpev k Hvaljen Srečni mož, ki nosi v sebi nebesa! Angeli v nebesih vzklikajo, nadangeli se veselijo, zbor svetnikov kliče in množica devic prepeva: Ostani z nami vekomaj.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev k Hvaljen Srečni mož, ki nosi v sebi nebesa! Angeli v nebesih vzklikajo, nadangeli se veselijo, zbor svetnikov kliče in množica devic prepeva: Ostani z nami vekomaj.

Prošnje

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, tebe je sveti škof Martin proslavil v življenju in smrti. Obnovi v naših srcih čudovita dela svoje milosti, da tudi nas ne bosta ločila od tebe ne smrt ne življenje.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

△ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od torka IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Dopoldne

O Sveti Duh, naš Tolažnik…

Dopoldne 1

O Sveti Duh, naš Tolažnik,

z Očetom, Sinom – eno si:

zdaj pridi k nam, prebivaj v nas,

nam milost svojo v srca vlij.

Naj jezik, duša, vse moči

oznanjajo te in slavé,

srce v ljubezni naj gori

in vnema se v gorečnosti.

Po tebi naj spoznavamo

Očeta, Sina večnega

in v tebe, iz obeh Duha,

naj vedno trdno vérujemo. Amen.

Deveta ura je prišla…

Dopoldne 2

Deveta ura je prišla

in troedinega Boga

nas molit kliče dnevni čas:

pobožno počastimo ga.

Srce naj bo pripravljen dom,

prijeten Duhu Svetemu,

ki prav to uro z milostjo

napolnil je apostole.

Prerodil srca je ljudi

in vse okrasil z milostjo

Duh, stvarnik stvarstva novega,

ki v srečno večnost vodi nas.

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Božjo voljo poznate, blagor vam, če boste po njej živeli!

Ps 118,137–144 (XVIII) Hvala Božji postavi

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave.

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

1 Odpev Božjo voljo poznate, blagor vam, če boste po njej živeli!

2 Odpev Ozri se, Gospod, na mojo molitev.

Ps 87 Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

2 Odpev Ozri se, Gospod, na mojo molitev.

3 Odpev Na ves glas, Gospod, kličem, ne obračaj se od mene.

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

3 Odpev Na ves glas, Gospod, kličem, ne obračaj se od mene.

Kratko berilo (1 Jn 3,17–18)
Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti ljubezen Božja v njem? Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

– Blagor človeku, ki je usmiljen in rad pomaga.
– Pravični bo ostal v večnem spominu.

Sklepna prošnja

Molimo. Vsemogočni Bog, svojim apostolom si ob tej uri podelil Duha Tolažnika. Pošlji tudi nam tega Duha ljubezni, da bomo pred vsemi ljudmi zvesto pričevali zate.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

Opoldne

Vladar mogočni, pravi Bog…

Opoldne 1

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Dvanajsta ura je prišla…

Opoldne 2

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Božjo voljo poznate, blagor vam, če boste po njej živeli!

Ps 118,137–144 (XVIII) Hvala Božji postavi

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave.

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

1 Odpev Božjo voljo poznate, blagor vam, če boste po njej živeli!

2 Odpev Ozri se, Gospod, na mojo molitev.

Ps 87 Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

2 Odpev Ozri se, Gospod, na mojo molitev.

3 Odpev Na ves glas, Gospod, kličem, ne obračaj se od mene.

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

3 Odpev Na ves glas, Gospod, kličem, ne obračaj se od mene.

Kratko berilo (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.

Sklepna prošnja

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

Popoldne

Nespremenljivi večni Bog…

Popoldne 1

Nespremenljivi večni Bog

z močjo ohranjaš vse stvari,

po tvoji volji dneva luč

spreminja se, določa čas.

Še na večer nam luč prižgi,

ki ne ugasne več nikdar,

prelije s smrtjo se v nebo,

kjer večna blaženost nam bo.

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Že sredi popoldneva smo…

Popoldne 2

Že sredi popoldneva smo,

ko čas je, da se zberemo

in počastimo vsi Boga,

v skrivnosti Troedinega.

Vsi, ki zaupamo v Boga

in njega v srcu nosimo,

posnemajmo zdaj Petrov zgled,

ki je to uro molit šel.

Združimo se z apostoli

v zaupni, skupni hvalnici,

da s Kristusovo bi močjo

do konca v dobrem vztrajali.

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Božjo voljo poznate, blagor vam, če boste po njej živeli!

Ps 118,137–144 (XVIII) Hvala Božji postavi

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave.

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

1 Odpev Božjo voljo poznate, blagor vam, če boste po njej živeli!

2 Odpev Ozri se, Gospod, na mojo molitev.

Ps 87 Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

2 Odpev Ozri se, Gospod, na mojo molitev.

3 Odpev Na ves glas, Gospod, kličem, ne obračaj se od mene.

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

3 Odpev Na ves glas, Gospod, kličem, ne obračaj se od mene.

Kratko berilo (Iz 55,10–11)
Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti, da dá sejalcu seme in kruha uživalcu, tako je z besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.

– Gospod pošilja svojo besedo,
– njegovo oznanilo se hitro širi.

Sklepna prošnja

Molimo. Čudoviti Bog, stotniku Korneliju si poslal angela, da mu je pokazal pot odrešenja. Pomagaj tudi nam, da bomo bolj radi delali za zveličanje vseh ljudi in skupaj z njimi v tvoji Cerkvi prišli k tebi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

△ Vrh

Večernice

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Po svetu vesoljnem pobožni kristjani
častijo moža, spoznavalca Martina,
ki danes je stopil med blažene vrste
v sveta nebesa.

Pobožen in moder, ponižen in zdržen
je živel življenje brez greha, preprosto,
dokler mu telesne je sile oživljal
duh, ki ne mine.

Njegove so prošnje dosegle neredko,
da zdravje bolnikom se je povrnilo,
zle sile bolezni svetnik je premagal
s svojo priprošnjo.

Zato mu naš zbor dolžno hvalo prepeva,
slavi njega zmage in čast mu skazuje,
njegove molitve v pomoč naj nam bodo
zdaj in za večnost.

Bogu, ki je trojen in eden obenem,
vesoljni svet vlada z mogočno desnico,
sedeč na prestolu, bleščeč se v sijaju,
čast bodi, slava. Amen.

Odpev 1 Čudoviti mož, ki ga ni uničilo delo in ga ni premagala smrt, ki se ni branil življenja in se ni bal umreti.

Ps 14 Kdo sme v Božjo bližino

Približali ste se sveti gori in mestu živega Boga (Heb 12,22).

Gospod, kdo bo prebival v tvojem svetišču, *

kdo bo počival na tvoji sveti gori? —

Kdor živi brez greha in dela pravično, *

kdor iskreno in pošteno misli.

kdor bližnjega ne obrekuje in mu ne dela hudega, *

kdor svojega soseda ne zaničuje. —

Kdor ne ceni hudobnih, *

spoštuje pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo, *

in svojega denarja ne posoja oderuško.

Kdor ne sprejema daril zoper nedolžnega *

in se ne da podkupiti. —

Kdor tako dela, *

ne bo nikoli omahnil.

—

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev 1 Čudoviti mož, ki ga ni uničilo delo in ga ni premagala smrt, ki se ni branil življenja in se ni bal umreti.

Odpev 2 Gospod, če sem svojemu ljudstvu še potreben, se ne branim dela, zgodi se tvoja volja.

Ps 111 Sreča pravičnega človeka

Kakor otroci luči hodite; sad luči je v vsakršni dobroti, pravici in resnici (Ef 5,8–9).

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in z veseljem spolnjuje njegove zapovedi.

Mogočen bo njegov rod na zemlji, *

Bog blagoslavlja pravične.

Premoženje in bogastvo je v njegovi hiši, *

vselej deli radodarno. —

Kakor luč v temi bo svetil, *

dober, usmiljen in pravičen.

Blagor človeku, ki je usmiljen in rad pomaga, *

svojo lastnino porablja po vesti. —

Nikoli ne bo klonil, *

pravični bo ostal v večnem spominu.

Ne boji se nobene preskušnje, *

njegovo srce je trdno, upa v Gospoda.

Stanoviten je in pogumen, *

dokler ne zmaga krivice s pravico.

Darežljivo deli ubogim, njegova dobrota ne mine, *

z dobrimi deli si plete venec slave. —

Hudobnež se nad tem jezi in z zobmi škriplje, *

a njegove zavistne želje se ne bodo spolnile.

—

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev 2 Gospod, če sem svojemu ljudstvu še potreben, se ne branim dela, zgodi se tvoja volja.

Odpev 3 Škof Martin je odšel v večnost, pri Kristusu živi, biser duhovnikov.

Raz 15,3–4 Zahvalna pesem

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe.

—

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev 3 Škof Martin je odšel v večnost, pri Kristusu živi, biser duhovnikov.

Kratko berilo (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem, tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Spev z odpevom

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev k Moja duša Blagor škofu, ki je z vsem srcem ljubil Kristusa kralja in se ni bal nobenega svetnega vladarja. Čeprav ga ni umoril meč preganjalcev, ni ostal brez palme mučeništva.

Prošnje

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Očenaš

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

△ Vrh

Sklepna molitvena ura

Torek

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Končujemo današnji dan…

Pesem

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

O Kristus, ti si luč in dan…

Pesem

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

Človeka ne opravičijo dela postave, ampak vera v Jezusa Kristusa (Gal 2,18).

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo.

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje.

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi.

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu …

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Premila Mati Zveličarjeva…

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.

Zdrava, o nebes Kraljica…

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

Pozdravljena, Kraljica…

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

Pod tvoje varstvo pribežimo…

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.

Angel Gospodov…

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

O Gospa moja…

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.

Spomni se…

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen

△ Vrh