Brevir za 11. januar 2023

[S]

[D]

1 Odpev Ljubim te, Gospod, moja moč in moj rešitelj.

2 Odpev Gospod me je rešil, ker me ljubi. 

3 Odpev Luč upanja mi prižigaš, Gospod, in temo razsvetljuješ.

[L]

- V Jezusu je bilo življenje

- in življenje je bilo luč ljudi.

[D]

 

Modrost hvali sama sebe, hvali se sredi svojega ljudstva; v zboru Najvišjega odpira svoja usta in se hvali pred njegovimi vojnimi trumami: »Iz ust Najvišjega sem izšla in sem kakor megla pokrila zemljo. Na višavah sem razpela svoj šotor in moj sedež je bil na oblačnem stebru.

Nebesni krog sem sama obhodila in se sprehajala po globinah brezna. Na valovih morja in na vsej zemlji, pri vsakem ljudstvu in narodu sem se skušala naseliti. Pri vseh teh sem iskala počivališča, v posesti katerega bi mogla prebivati. Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vesoljnega sveta, on, ki me je ustvaril, mi je odkazal stalen šotor in rekel: »V Jakobu razpni svoj šotor, v Izraelu bodi tvoja dedina!«

Od praveka, od začetka me je ustvaril in na veke ne bom nehala biti. V svetem šotoru sem pred njim imela službo in tako sem se na Sionu utrdila. V mestu, ki ga prav tako ljubi, mi je dal, da prebivam, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. Ukoreninila sem se med plemenitim ljudstvom, v Gospodovem deležu, njegovi dedini.

Kakor cedra na Libanonu sem vzrasla, kakor cipresa na vrhovih Hermona. Kakor palma v Engadiju sem vzrasla, kakor rožni grmi v Jerihi, kakor lepa oljka v ravnini, in sem vzrasla kakor platana. Kakor cimet je bil moj vonj, kakor dišaven balzam, kakor izbrana mira sem izpuhtevala prijeten duh, kakor galban, oniks in stakte, in kakor izhlapevanje kadila v šotoru.

Kakor terebinta sem razprostirala svoje veje, in moji poganjki so bili polni krasote in miline. Kakor trta sem poganjala ljubke mladike in moje cvetje je dajalo krasen in bogat sad.

Pridite k meni, kateri me želite, in se nasitite mojih sadov! Zakaj name misliti je slajše ko med, mene imeti v posesti presega čisto strd. Kateri mene uživajo, so še lačni, in kateri mene pijo, jih še žeja. Kdor mene posluša, ne bo osramočen, in kateri se trudijo zame, ne greše.

Vse to je v knjigi zaveze Boga Najvišjega, v postavi, ki jo je dal Mojzes kot dediščino za Jakobovo občino.

 

SPEV (Jan 14, 6; Sir 24,14)

Jaz sem pot, resnica in življenje. * Nihče ne pride k Očetu razen po meni.

Jaz, Modrost, sem od praveka bila in na veke ne bom nehala biti. * Nihče ne pride k Očetu razen po meni.

[L]

Sv. Pavlin Oglejski (787-802), patriarh v Ogleju, od koder se je širila krščanska vera med naše prednike

 

Držimo se prave vere, trdnega upanja in popolne ljubezni, ker je vera kakor naš čut, ljubezen pa kakor naše zdravje. Vera veruje, ljubezen deluje, upanje utrjuje: različni udje imajo namreč različna opravila, vendar bodo mogli hoditi za glavo, če jih ljubezen združuje v enoto. Naša glava je v nebesih, saj resnica sama, naš Gospod Jezus Kristus, tako govori o svojih vernih: Če kdo služi meni, hodi za menoj in, kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Nad vse skrbimo, da nas zavist, sovraštvo, obrekovanje, jeza in prepir ne bodo ločile od naše glave, Jezusa Kristusa.

Ljubezen sicer povezuje in oživlja vse ude Cerkve, nas pa odreže od telesa takoj, če vidi, da se veselimo nesreče drugih. Morda nas zato ne boli propad našega bližnjega, ker smo odrezani od telesa, saj bi nas vendar bolelo, če bi bili z njim združeni. Dobro premislimo, ljubi brat, in skrbno upoštevajmo, da ud toliko časa trpi, dokler je na telesu, če pa je odrezan, ne more ne trpeti ne čutiti. Če je roka ali drug del telesa odrezan od njega, roka nič več ne čuti, tudi če bi vse ostalo telo razsekali na koščke, ker je že ločena od družbe z drugimi udi. Tak je vsak kristjan, ki zaradi nesreče, stiske ali celo smrti drugega ne samo, da ne trpi, ampak, kar je še slabše, se tega celo veseli. Ker je že odrezan od telesa, nima več v srcu čustva ljubezni, ki ga zapoveduje apostol: Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi, bodite med seboj ene misli.

Mi pa si, o brat, prizadevajmo ljubiti vse ljudi prav kakor sebe, če hočemo ohraniti pravo in popolno ljubezen, da bomo vredni biti Kristusovi udje, ker je Kristus naša glava; da bomo takrat, ko se prikaže Kristus, naša slava, tudi mi vredni z njim prikazati se v slavi kot prvi in popolni njegovi udje, z njim zvezani po ljubezni do Boga in do bližnjega, brez zvijače, brez zlobe in nevoščljivosti, ljubeč vse ljudi kakor sebe. Saj je on rekel v evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj.

Ljubezen bližnjemu ne dela hudega. Preljubi moj brat, če je naš Gospod in Odrešenik, ki ni imel greha, hotel nas grešnike ljubiti s tako ljubeznijo, ko je rekel, da on trpi, kar mi trpimo, zakaj ga vendar mi, ki nismo brez greha in ki lahko svoje grehe odkupujemo z ljubeznijo, ne ljubimo s tako popolno ljubeznijo? Saj nas je Bog ljubil tako, da je celo svojega Sina izročil v smrt za nas grešnike. Ker je on do nas izpričal tolikšno dobroto in usmiljenje, pazimo, da ne bomo izgubili dobrine, ki nam jo je dal, in zakramenta našega krsta, pri katerem smo obljubili, da se odpovemo hudemu duhu in njegovim delom in vsem grehom.

Če pa po krstu pademo v kak greh, nam je dobri Bog dal drugi krst, kopel solza, in nam določil pokoro zaradi naše slabosti. Zato moramo svoje grehe priznati z vso odkritosrčnostjo in obroditi vreden sad pokore.

 

SPEV (1 Tes 2,8; Gal 4,19)

Ne ljubim vas tako, da vam le oznanjam božji evangelij, ampak bi dal za vas tudi svoje življenje. * Pastir ljubi svojo čredo.

Otročiči moji, za vas zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus. * Pastir ljubi svojo čredo.

Sklepna prošnja
Molimo. Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[S]

[D]

1 Odpev V tvoji luči, Gospod, nam vse postaja svetlo.

2 Odpev Velik si, Gospod, preslaven v svoji moči.

3 Odpev Vzklikajte Bogu z veselim glasom.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Sklepna prošnja
Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Pt 1,15–16)
Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti v vsem vedênju. Zakaj pisano je: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.«

– Tvoji duhovniki naj živijo pravično,
– tebi posvečeni naj se radujejo.
 

[D]

1 Odpev Ti me varuješ, Gospod, ne bojim se nikogar.

2 Odpev Koprnim po tvoji bližini, Gospod; nikar se pred menoj ne skrivaj.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.