Brevir za 11. januar 2022

SV. PAVLIN OGLEJSKI II., ŠKOF
Obvezni god v Sloveniji
Sv. Pavlin II. ima kot oglejski patriarh (787–802) v času cesarja Karla Velikega veliko zaslug za utrjevanje krščanskega nauka med našimi predniki južno od Drave. S spisi in nastopi ob raznih škofovskih sestankih se je zavzemal za pravo vero in krščansko življenje. Umrl je 11. januarja leta 802.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike

Gospod, zakaj stojiš od daleč *

in se skrivaš ob časih stiske?

Hudobnež se prevzetno napihuje; *

zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.

Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *

grabežljivec sam sebe hvali.

V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *

in ga izziva v svoji predrznosti.

»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *

Takšno je vse njegovo mišljenje.

Njegova pota so kar naprej srečna, *

za Božjo sodbo se nič ne meni.

Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *

in sam pri sebi modruje:

»Nihče me ne bo premaknil, *

še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —

 

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *

njegov jezik je zloben in hudoben.

Za hišo preži v zasedi, *

da bi nedolžnega ubil na skrivnem.

Svoje oči obrača na slabotnega, *

zalezuje ga kot lev iz skrivališča.

Iz zasede napade ubogega siromaka, *

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

Plane in se vrže na reveže, *

ki padejo v njegove roke.

V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *

obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —

Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *

nikar ne pozabljaj nesrečnih.

Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *

Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«

Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *

vse rad sprejemaš v svoje naročje.

Tebi se izroča ubožec, *

ti si pomočnik siroti.

Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *

uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —

 

Gospod kraljuje na vekov veke, *

nima nasprotnikov v svoji deželi.

Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *

okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.

Varuj pravico stiskanim in sirotam, *

naj jih nihče več ne strahuje. —

Ps 11   Prošnja zoper nadute jezike

 

Reši me, Gospod, saj ni več poštenih, *

med ljudmi je vedno manj zvestobe.

Vsak govori lažnivo s svojim bližnjim, *

s hinavskimi usti in zvijačnim srcem. —

 

Gospod naj iztrebi vse lažnivce *

in vse bahaške jezike.

Pravijo: »Mi znamo govoriti, pomaga nam zgovornost. *

Kdo nam more ukazovati?« —

 

Gospod pa pravi: »Zaradi stiske ponižnih in vzdihov ubogih *

bom vstal in rešil vse teptane.«

Gospodove besede so resnične in iskrene, *

kakor srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat. —

 

Naj se hudobni še tako šopirijo, *

naj se dvigajo vsi najslabši med ljudstvom,

ti, Gospod, nas boš rešil; *

ti nas boš varoval tega rodú na veke. —

- V Jezusu je bilo življenje

- in življenje je bilo luč ljudi.

 

Marsikdo je slab in pomoči potreben, brez moči in silno ubog, a ga Gospodove oči dobrotljivo gledajo in Gospod ga vzdigne iz njegove nizkote in dvigne njegovo glavo, tako da se mu mnogi čudijo.

Dobro in hudo, življenje in smrt, uboštvo in bogastvo je od Gospoda. Blagoslov Gospodov ostane bogaboječim in njegova naklonjenost daje srečo za vedno. Marsikdo obogati, ker hrani in skopari; in to je delež njegovega plačila, da more reči: »Našel sem pokoj in zdaj bom užival od svojih dobrin;« a ne ve, koliko časa bo trajalo, zapusti jih drugim, on pa umre.

Moj sin, ostani zvest svojemu poklicu in ukvarjaj se z njim ter se postaraj pri svojem delu!

Ne čudi se delom grešnikov, zaupaj v Gospoda in vztrajaj pri svojem trudu! Zakaj v Gospodovih očeh je lahko naglo in nepričakovano obogatiti ubožca. Gospodov blagoslov je plačilo pravičnega, on stori, da v hitrem času priklije njegov blagoslov. Ne govori: »Kaj še potrebujem? In kaj še me odslej čaka dobrega?« Tudi ne govori: »Imam zadosti; kaj se mi more odslej hudega prigoditi?«

Ob dnevu sreče se pozablja nesreča in ob dnevu nesreče se ne misli več na srečo. Zakaj Gospodu je lahko ob dnevu smrti povrniti človeku po njegovih delih. Hud čas stori, da se pozabi veselje in človekov konec odkrije njegova dela. Nikogar ne imenuj srečnega pred smrtjo, zakaj v svojih otrocih se spozna človek!

SPEV (Sir 11, 19.20; Lk 12, 17.18)

Bogatin si misli: Zdaj bom lahko miren, zdaj bom užival od svojih dobrin. * A ne ve, koliko časa bo to trajalo; vse bo moral zapustiti drugim, on pa bo umrl.

Bogatin premišljuje: Svoje žitnice bom podrl ter postavil večje in tam bom spravil vse svoje pridelke. * A ne ve, koliko časa bo to trajalo; vse bo moral zapustiti drugim, on pa bo umrl.

Sv. Pavlin Oglejski (787-802), patriarh v Ogleju, od koder se je širila krščanska vera med naše prednike

 

Držimo se prave vere, trdnega upanja in popolne ljubezni, ker je vera kakor naš čut, ljubezen pa kakor naše zdravje. Vera veruje, ljubezen deluje, upanje utrjuje: različni udje imajo namreč različna opravila, vendar bodo mogli hoditi za glavo, če jih ljubezen združuje v enoto. Naša glava je v nebesih, saj resnica sama, naš Gospod Jezus Kristus, tako govori o svojih vernih: Če kdo služi meni, hodi za menoj in, kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Nad vse skrbimo, da nas zavist, sovraštvo, obrekovanje, jeza in prepir ne bodo ločile od naše glave, Jezusa Kristusa.

Ljubezen sicer povezuje in oživlja vse ude Cerkve, nas pa odreže od telesa takoj, če vidi, da se veselimo nesreče drugih. Morda nas zato ne boli propad našega bližnjega, ker smo odrezani od telesa, saj bi nas vendar bolelo, če bi bili z njim združeni. Dobro premislimo, ljubi brat, in skrbno upoštevajmo, da ud toliko časa trpi, dokler je na telesu, če pa je odrezan, ne more ne trpeti ne čutiti. Če je roka ali drug del telesa odrezan od njega, roka nič več ne čuti, tudi če bi vse ostalo telo razsekali na koščke, ker je že ločena od družbe z drugimi udi. Tak je vsak kristjan, ki zaradi nesreče, stiske ali celo smrti drugega ne samo, da ne trpi, ampak, kar je še slabše, se tega celo veseli. Ker je že odrezan od telesa, nima več v srcu čustva ljubezni, ki ga zapoveduje apostol: Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi, bodite med seboj ene misli.

Mi pa si, o brat, prizadevajmo ljubiti vse ljudi prav kakor sebe, če hočemo ohraniti pravo in popolno ljubezen, da bomo vredni biti Kristusovi udje, ker je Kristus naša glava; da bomo takrat, ko se prikaže Kristus, naša slava, tudi mi vredni z njim prikazati se v slavi kot prvi in popolni njegovi udje, z njim zvezani po ljubezni do Boga in do bližnjega, brez zvijače, brez zlobe in nevoščljivosti, ljubeč vse ljudi kakor sebe. Saj je on rekel v evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj.

Ljubezen bližnjemu ne dela hudega. Preljubi moj brat, če je naš Gospod in Odrešenik, ki ni imel greha, hotel nas grešnike ljubiti s tako ljubeznijo, ko je rekel, da on trpi, kar mi trpimo, zakaj ga vendar mi, ki nismo brez greha in ki lahko svoje grehe odkupujemo z ljubeznijo, ne ljubimo s tako popolno ljubeznijo? Saj nas je Bog ljubil tako, da je celo svojega Sina izročil v smrt za nas grešnike. Ker je on do nas izpričal tolikšno dobroto in usmiljenje, pazimo, da ne bomo izgubili dobrine, ki nam jo je dal, in zakramenta našega krsta, pri katerem smo obljubili, da se odpovemo hudemu duhu in njegovim delom in vsem grehom.

Če pa po krstu pademo v kak greh, nam je dobri Bog dal drugi krst, kopel solza, in nam določil pokoro zaradi naše slabosti. Zato moramo svoje grehe priznati z vso odkritosrčnostjo in obroditi vreden sad pokore.

SPEV (1 Tes 2,8; Gal 4,19)

Ne ljubim vas tako, da vam le oznanjam božji evangelij, ampak bi dal za vas tudi svoje življenje. * Pastir ljubi svojo čredo.

Otročiči moji, za vas zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus. * Pastir ljubi svojo čredo.

Sklepna prošnja
Molimo. Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

 

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Tob 13,1–10     Gospod kaznuje in rešuje

 

Velik si, Gospod, na veke, *

vekomaj traja tvoje kraljevanje.

Ti človeka kaznuješ in rešuješ, *

ni ga, ki bi ubežal tvoji roki. —

 

Slavite Gospoda, njegovi ljubljenci, *

vpričo narodov ga hvalíte.

Zato vas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo, *

da bi oznanjali njegova čudovita dela.

Vse ljudi naj bi poučili, *

da ni drugega vsemogočnega Boga razen njega. —

 

Pokoril nas je zaradi naših grehov, *

rešil nas bo zaradi svojega usmiljenja.

Poglejte vendar, kaj nam je storil, *

s svetim strahom in spoštovanjem ga slavite.

Kralja vekov poveličujte, *

poveličujte ga s svojimi deli. —

 

Slavil bom Gospoda v deželi svojega pregnanstva, *

pokazal je svoje veličastvo grešnemu ljudstvu.

Spreobrnite se, grešniki, *

vršite pravico pred Bogom. —

 

Verujte, da se vas bo usmilil; *

jaz se ga bom veselil z vso dušo.

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte praznike in ga slavite. —

Ps 32   Slavospev Božji vsemogočnosti

 

Pravični, radujte se v Gospodu, *

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami, *

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem, *

glasno mu pojte, da bo donelo. —

 

Gospodova beseda je resnična *

in vse njegovo delo je neoporečno.

Ljubi, kar je prav in pravično, *

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Nebo je narejeno z Gospodovo besedo *

in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje.

Kakor v mehu zbira morske vode *

in vodovje globin devlje v shrambe. —

 

Boj se Gospoda, vsa zemlja, *

pred njim naj trepetajo vsi prebivalci na svetu.

On je rekel in vse je nastalo, *

on je ukazal in je zaživelo.

Gospod prevrača sklepe narodov, *

obrača človeške načrte.

Gospodov načrt pa ostane vekomaj, *

njegovi sklepi veljajo od roda do roda. —

 

Blagor človeku, ki ima Boga za Gospoda, *

ljudstvu, ki si ga je izvolil za svojo lastnino.

Gospod se z nebes na nas ozira, *

vidi vse človeške otroke.

Iz svojega nebeškega bivališča *

gleda na vse prebivalce zemlje.

Vsakemu posebej srce oblikuje *

in gleda na vsa njegova dela. —

 

Vojskovodja ne zmaguje z močno vojsko, *

velika hrabrost ne reši junaka. 

Trume konj ne zadostujejo za zmago, *

nič ne zaležejo kljub veliki moči.

Gospodove oči so uprte v tiste, ki se ga bojijo *

in v njegovo moč zaupajo.

Gospod jih rešuje smrti *

in jih ob lakoti preživlja. —

 

Naše duše čakajo Gospoda, *

on je naš pomočnik in naša obramba.

Naša srca se radujejo v Gospodu, *

v njegovo sveto ime zaupamo.

Tvoja dobrota, Gospod, naj nas vedno spremlja, *

vdano upamo v tebe. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,1–8  (I) Hvala Božji postavi

 

Blagor njim, ki hodijo po pravi poti *

in se držijo Gospodove postave.

Blagor njim, ki spolnjujejo njegove zapovedi *

in ga iščejo z vsem srcem.

Blagor njim, ki ne delajo krivice *

in hodijo po njegovih potih.

Gospod, ti si dal svoje zapovedi, *

da bi se jih zvesto držali. —

 

O da bi prav uravnaval svoje življenje *

in ohranil tvoje zakone.

Ne bom osramočen vekomaj, *

če bom pazil na vse tvoje ukaze. —

 

Slavil te bom z iskrenim srcem, *

ko bom poznal tvoje pravične odloke.

Držal se bom tvojih zapovedi, *

nikar me ne zapusti. —

Ps 12   Tožba pravičnega, ki zaupa v Gospoda

 

Doklej me boš, Gospod, tako pozabljal, *

doklej boš skrival svoje obličje pred mano?

Doklej naj nosim bolečine v svoji duši *

in vsak dan žalost v svojem srcu?

Doklej se bo nad menoj povzdigoval sovražnik? *

Moj Gospod in moj Bog, poglej me in poslušaj. —

 

Razsvetli mi oči, da ubežim smrti, *

naj se moj sovražnik ne hvali, da me je premagal.

Naj se ne radujejo moji nasprotniki, da sem propadel, *

kajti zaupam v tvoje usmiljenje. —

 

Moje srce naj se raduje, ker si mi pomagal, *

naj ti pojem hvalo, ker si mi izkazal dobroto. —

Ps 13 Prošnja za odrešenje

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti, *

pokvarjeni so, delajo hudo; ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili; *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Ne priznavajo Boga, zato se bodo od groze tresli, *

zakaj Bog je na strani pravičnih.

Le zasmehujte upanje preprostega človeka, *

Gospod je njegovo trdno zavetje.

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.

 

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 19   Prošnja za zmago

 

Gospod naj te usliši ob dnevu stiske, *

vsevidni Bog naj te varuje.

Pošlje naj ti pomoč iz svetišča *

in iz nebes naj te podpira. —

 

Spominja naj se vseh tvojih daritev *

in milostno sprejme tvoje žrtve.

Česar si tvoje srce želi, naj ti nakloni *

in uresniči vse tvoje načrte. —

 

Veselili se bomo tvoje zmage *

in v Božjem imenu razvili zastave.

Gospod naj spolni vse tvoje želje; *

gotovo bo rešil svojega izvoljenca.

S svojih svetih nebes ga bo uslišal *

z močjo svoje zmagovite desnice. —

 

Drugi se ponašajo z vozovi in konji, *

mi pa zaupamo v Gospoda.

Oni se spotikajo in padajo, *

mi pa stojimo in vzdržimo. —

 

Gospod, podêli vladarju zmago *

in usliši nas, ko te prosimo. —

Ps 20,2–8.14     Zahvala za zmago

 

Gospod, tvoj kralj srečno vlada v tvoji moči, *

zelo se raduje tvoje podpore.

Željo njegovega srca si mu spolnil *

in njegove prošnje mu nisi odrekel.

Prehitel si ga s svojim blagoslovom, *

krono iz čistega zlata si mu dal na glavo.

Prosil te je za življenje in si mu ga podaril, *

dal si mu dolgotrajno življenje na veke. —

 

Velika je zdaj njegova slava, ker si mu pomagal, *

obdal si ga s sijajem in veličastvom.

Naredil si ga za vir blagoslova na veke, *

lahko se veseli pred tvojim obličjem.

Tvoj izvoljenec zaupa v Gospoda *

in zavoljo milosti Najvišjega ne omahne. —

 

Vzdigni se, Gospod, v svoji moči, *

opevali in slavili bomo tvojo mogočnost. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!