Brevir za 11. januar 2020

SV. PAVLIN OGLEJSKI II., ŠKOF
Obvezni god v Sloveniji
Sv. Pavlin II. ima kot oglejski patriarh (787–802) v času cesarja Karla Velikega veliko zaslug za utrjevanje krščanskega nauka med našimi predniki južno od Drave. S spisi in nastopi ob raznih škofovskih sestankih se je zavzemal za pravo vero in krščansko življenje. Umrl je 11. januarja leta 802.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 105 Gospodova dobrota in človeška nezvestoba

Slavite Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegova ljubezen. —

 

Kdo bo naštel vsa Gospodova mogočna dela? *

Kdo bi ga mogel primerno hvaliti?

Blagor njim, ki spolnjujejo Božje zapovedi, *

ki vedno delajo po pravici. —

 

Spomni se nas zaradi ljubezni do svojega ljudstva, *

Gospod, obišči nas in nas reši.

Naj uživamo srečo tvojih izvoljencev, *

naj se radujemo in ponašamo, da smo tvoja lastnina. —

 

Grešili smo kakor naši očetje, *

bili smo krivični in hudobni.

Naši očetje v Egiptu *

niso razumeli tvojih znamenj.

Niso se spominjali tvoje velike ljubezni, *

ko so se ti upirali pri Rdečem morju.

Ti pa si jih rešil zaradi svojega imena, *

pokazal si svojo vsemogočnost. —

 

Po tvoji volji se je Rdeče morje posušilo, *

peljal si jih skozi valove kakor po suhem.

Rešil si jih zasledovalcev, *

osvobodil si jih iz rok sovražnikov.

Vode so pokrile njih nasprotnike, *

niti eden od njih se ni rešil.

Tedaj so verjeli tvojim besedam, *

peli so ti hvalo, Najvišji. —

 

Toda hitro so pozabili na tvoja dela, *

niso zaupali tvojim načrtom.

Vdali so se poželenju v puščavi, *

skušali so te v pustinji.

Dal si jim, kolikor so želeli, *

toda mnoge je pobrala kuga. —

 

Uprli so se Mojzesu v taborišču *

in Aronu, tvojemu velikemu duhovniku.

Odprla se je zemlja, *

požrla je voditelje upora.

Ogenj je bruhnil iz globine, *

plamen je požgal vse upornike. —

Naredili so si tele ob Sinajski gori *

in molili iz zlata ulito podobo.

Živega Boga so zamenjali za malika, *

za podobo neumne živali.

Pozabili so na Boga, ki jih je rešil, *

in na znamenja, ki jih je delal v Egiptu.

Pozabili so na čudeže v egiptovski deželi, *

na velika Božja dela ob Rdečem morju.

Gotovo bi bili uničeni, *

da ni Mojzes prosil zanje.

Božji izvoljenec je odvrnil kazen *

in niso bili pokončani. —

 

Zavidanja vredno deželo so odklonili, *

niso verovali Božji besedi.

Godrnjali so v svojih šotorih, *

niso hoteli ubogati Gospoda.

Zato jim je zagrozil z dvignjeno roko, *

da bodo pokončani v puščavi,

da bodo narodi razkropili njihov zarod *

in jih razpršili po deželah. —

 

Oklenili so se tujega božanstva, *

ga častili s požrešnostjo in nečistovanjem.

S takimi dejanji so izzivali Gospoda, *

da je začela razsajati kuga.

Tedaj je nastopil veliki duhovnik in sodil, *

nadloga je ponehala.

To se mu je štelo v zasluženje *

za vse rodove na veke. —

 

Gospoda so žalili s prepirom zaradi vode iz skale, *

takrat se je tudi Mojzes pregrešil.

S svojo upornostjo so ga razjezili, *

da je nepremišljeno govoril.  —

V obljubljeni deželi niso iztrebili ljudstev, *

kakor jim je Gospod Bog ukazal.

Pomešali so se z malikovalci, *

prevzeli so njih navade.

Častili so njihove bogove, *

to je postalo zanje usodno. —

 

Žrtvovali so sinove in hčere malikom, *

nedolžno kri svojih otrok so prelivali.

Darovali so jih narejenim podobam, *

dežela je bila s krvjo omadeževana.

Oskrunili so se s svojimi zločini, *

s svojimi deli odstopili od Gospoda. —

 

Gospod Bog se je razsrdil nad svojim ljudstvom *

in njegova dediščina se mu je pristúdila.

Prepustil jih je tujim narodom, *

podvrgel jih je njihovim nasprotnikom.

Ti so jih od vseh strani stiskali *

in popolnoma podjarmili. —

 

Bog jih je velikokrat rešil, *

oni pa so ga kar naprej žalili.

Vedno bolj so grešili *

in se pogrezali v svoje hudobije.

Vendar se je ozrl na njihovo stisko, *

ko je slišal njihovo molitev. —

 

Spomnil se je v njihov blagor svoje zaveze, *

usmilil se jih je zaradi svoje velike dobrote.

Zaradi njega so bili do njih usmiljeni *

celo tisti, ki so jih premagali. —

 

Gospod, naš Bog, ti nas reši, *

zberi nas izmed narodov.

Tvoje sveto ime bomo slavili *

veseli, da te smemo hvaliti. —

 

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, zdaj in vselej. *

Tako se zgodi. Amen. —

- V Jezusu je bilo življenje

- in življenje je bilo luč ljudi.

 

Tako pravi Gospod Bog: Glej, moji služabniki bodo jedli, vi pa boste stradali. Glej, moji služabniki bodo pili, vi pa boste žejni. Glej, moji služabniki se bodo veselili, vi pa se boste sramovali. Glej, moji služabniki bodo vriskali od srčnega veselja, vi pa boste vpili od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti.

Svoje ime boste zapustili v kletev mojim izvoljencem. Vsemogočni Gospod vas bo usmrtil. Moji služabniki pa se bodo imenovali z drugim imenom. Kdor hoče biti blagoslovljen v deželi, naj bo blagoslovljen od Boga, ki je zvest. Kdor prisega v deželi, prisega pri Bogu, ki je zvest. Zakaj pozabljene so poprejšnje stiske in skrite pred mojimi očmi.

Da, glej, ustvarim novo nebo in novo zemljo, o prejšnjem ne bo spomina in ne pride več na misel. Temveč veselite in radujte se na veke tega, kar ustvarim. Zakaj glej, preustvarim Jeruzalem v radost in njegovo ljudstvo v veselje. Radoval se bom nad Jeruzalemom, se veselil nad svojim ljudstvom. Ne bo se več v njem slišal glas joka, ne glas tarnanja. Ne bo več tam dojenca, ki doživi le malo dni, ne starca, ki bi ne dopolnil svojih let. Kdor bo umrl stoleten, bo umrl mlad, kdor ne doseže sto let, bo veljal za prekletega. Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali bodo vinograde in njih sad uživali. Ne bodo zidali, drug pa prebival; ne bodo sadili, drug pa užival. Zakaj kakor starost dreves bo starost mojega ljudstva. Kar so njihove roke naredile, bodo moji izvoljenci porabili.

Ne bodo se zaman trudili ne rodili otrok za naglo smrt, kajti zarod Gospodovih blagoslovljencev so in njih potomci z njimi. Preden bodo klicali, jim odgovorim, še bodo govorili, že jih uslišim.

Volk in jagnje se bosta skupaj pasla, lev bo slamo jedel kakor vol in kači bo prah hrana. Ne bodo delali škode, ne pogubno ravnali na vsej moji sveti gori, govori Gospod.

SPEV (Raz 21, 1.3.4)

Videl sem novo nebo in novo zemljo. In slišal sem govoriti močan glas s prestola: * Glej, prebivališče Boga med ljudmi, prebival bo z njimi.

Bog bo obrisal vse solze z njih oči in smrti ne bo več, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. * Glej, prebivališče Boga med ljudmi, prebival bo z njimi.

Sv. Pavlin Oglejski (787-802), patriarh v Ogleju, od koder se je širila krščanska vera med naše prednike

 

Držimo se prave vere, trdnega upanja in popolne ljubezni, ker je vera kakor naš čut, ljubezen pa kakor naše zdravje. Vera veruje, ljubezen deluje, upanje utrjuje: različni udje imajo namreč različna opravila, vendar bodo mogli hoditi za glavo, če jih ljubezen združuje v enoto. Naša glava je v nebesih, saj resnica sama, naš Gospod Jezus Kristus, tako govori o svojih vernih: Če kdo služi meni, hodi za menoj in, kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Nad vse skrbimo, da nas zavist, sovraštvo, obrekovanje, jeza in prepir ne bodo ločile od naše glave, Jezusa Kristusa.

Ljubezen sicer povezuje in oživlja vse ude Cerkve, nas pa odreže od telesa takoj, če vidi, da se veselimo nesreče drugih. Morda nas zato ne boli propad našega bližnjega, ker smo odrezani od telesa, saj bi nas vendar bolelo, če bi bili z njim združeni. Dobro premislimo, ljubi brat, in skrbno upoštevajmo, da ud toliko časa trpi, dokler je na telesu, če pa je odrezan, ne more ne trpeti ne čutiti. Če je roka ali drug del telesa odrezan od njega, roka nič več ne čuti, tudi če bi vse ostalo telo razsekali na koščke, ker je že ločena od družbe z drugimi udi. Tak je vsak kristjan, ki zaradi nesreče, stiske ali celo smrti drugega ne samo, da ne trpi, ampak, kar je še slabše, se tega celo veseli. Ker je že odrezan od telesa, nima več v srcu čustva ljubezni, ki ga zapoveduje apostol: Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi, bodite med seboj ene misli.

Mi pa si, o brat, prizadevajmo ljubiti vse ljudi prav kakor sebe, če hočemo ohraniti pravo in popolno ljubezen, da bomo vredni biti Kristusovi udje, ker je Kristus naša glava; da bomo takrat, ko se prikaže Kristus, naša slava, tudi mi vredni z njim prikazati se v slavi kot prvi in popolni njegovi udje, z njim zvezani po ljubezni do Boga in do bližnjega, brez zvijače, brez zlobe in nevoščljivosti, ljubeč vse ljudi kakor sebe. Saj je on rekel v evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj.

Ljubezen bližnjemu ne dela hudega. Preljubi moj brat, če je naš Gospod in Odrešenik, ki ni imel greha, hotel nas grešnike ljubiti s tako ljubeznijo, ko je rekel, da on trpi, kar mi trpimo, zakaj ga vendar mi, ki nismo brez greha in ki lahko svoje grehe odkupujemo z ljubeznijo, ne ljubimo s tako popolno ljubeznijo? Saj nas je Bog ljubil tako, da je celo svojega Sina izročil v smrt za nas grešnike. Ker je on do nas izpričal tolikšno dobroto in usmiljenje, pazimo, da ne bomo izgubili dobrine, ki nam jo je dal, in zakramenta našega krsta, pri katerem smo obljubili, da se odpovemo hudemu duhu in njegovim delom in vsem grehom.

Če pa po krstu pademo v kak greh, nam je dobri Bog dal drugi krst, kopel solza, in nam določil pokoro zaradi naše slabosti. Zato moramo svoje grehe priznati z vso odkritosrčnostjo in obroditi vreden sad pokore.

SPEV (1 Tes 2,8; Gal 4,19)

Ne ljubim vas tako, da vam le oznanjam božji evangelij, ampak bi dal za vas tudi svoje življenje. * Pastir ljubi svojo čredo.

Otročiči moji, za vas zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus. * Pastir ljubi svojo čredo.

Sklepna prošnja
Molimo. Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

 

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

5 Mz 32,1–12   Gospodova ljubezen do izvoljenega ljudstva

 

Čujte, nebesa, mojo pesem, *

zemlja naj sliši mojo hvalnico.

Moje besede naj bodo kot dež in rosa, *

kot ploha na sveže zelenje.

Gospodovo moč bom oznanjal, *

dajte čast našemu Bogu. —

 

Božja dela so popolna, *

vsa njegova pota so pravična.

Bog je zvest in brez krivice, *

pošten je in pravičen. —

 

O izprijeni rod, kako si se pregrešil, *

kakor nezvest otrok si se izneveril Bogu.

Bedasto in nespametno ljudstvo, *

ali tako vračaš Gospodu?

Ali ni Bog tvoj oče in ti njegova lastnina, *

ki jo je on naredil in ustvaril? —

 

Nekdanjih dni se spomni, *

premisli leta od roda do roda.

Vprašaj svojega očeta, da ti bo povedal, *

svoje dede, da ti razložijo.

Bog je človeški rod razdelil v narode, *

po številu Božjih otrok določil ljudstvom meje.

Njegovo ljudstvo pa je Gospodov delež, *

njegovi izvoljeni so njegova dediščina. —

 

Obiskal jih je v puščavi, *

v veliki in strašni samoti.

Učil jih je in vodil, *

varoval kot punčico svojega očesa.

Kakor orel vabi k letenju svoje mladiče *

in kroži nad njimi,

tako je Bog sprejel svoje ljudstvo *

in ga varoval v svojem naročju.

Gospod sam jih je vodil, *

drugega boga ni bilo z njimi. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, naš Oče, po apostolskem delovanju oglejskega škofa Pavlina si naše prednike klical k luči evangelija. Po njegovi priprošnji naj rastemo v milosti in v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,81–88  (XI)  Hvala Božji postavi

 

Moja duša silno hrepeni po tvoji pomoči, *

upam v tvojo besedo.

Kar koprnim po tvojih obljubah, *

kdaj me boš potolažil. —

 

Čeprav sem se postaral in posušil, *

tvojih zakonov ne pozabljam.

Koliko dni mi še ostane, *

kdaj me rešiš mojih preganjalcev?  —

 

Prevzetni mi kopljejo jamo, *

ker ne ravnajo po tvoji postavi.

Vsi tvoji ukazi so dobri, *

pomagaj mi, ko me hočejo z lažjo prevarati. —

 

Skoraj bi me uničili, *

vendar tvojih naukov ne zapuščam.

Po svoji dobroti me ohrani pri življenju *

in spolnjeval bom tvojo voljo. —

Ps 60   Molitev begunca

 

O Bog, poslušaj mojo tožbo, *

usliši mojo molitev.

Iz daljnega kraja te kličem, *

ko v stiski omagujem.

Privedi me na varno mesto, *

kamor sam ne zmorem. —

 

Saj si ti moja obramba, *

močen stolp pred sovražnikom.

O da bi vedno prebival v tvojem svetišču *

in ostal pod tvojim varstvom!

O Bog, ti veš za moje želje; *

bogato obdaruješ svoje častilce. —

 

Podaljšaj življenje svojemu služabniku, *

naj živi še mnoga leta.

Naj ostanem vedno v tvoji bližini, *

tvoja dobrota in ljubezen naj me podpirata.

Tvoje ime bom opeval vekomaj, *

dan za dnem bom spolnjeval svoje obljube. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

O Bog, prišel si iz nebes,
postal si človek, nam enak,
dolg grešnikov si poravnal
in spet z veseljem nas navdal.

 

O Rešenik, usliši nas,
napolni našega duha,
oživljajoče milosti
obilno v naša srca vlij.

 

Ostani z nami, o Gospod,
preženi iz src globoko noč,
izmij naš greh, ozdravi nas,
napolni z Božjo nas močjo.

 

Naj, Kristus, te ves svet slavi,
življenje in resnica si,
Očeta glas in sij Duha
potrdil to je iz neba. Amen.

Ps 134 Hvala Gospodu za njegova čudovita dela

Hvalite Gospoda, *

hvalite ga, njegovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši, *

v dvorih hiše našega Gospoda. —

 

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

igrajte v čast njegovemu svetemu imenu.

Gospod vas je izvolil, *

izbral za svoje sveto ljudstvo. —

 

Spoznal sem: Gospod je velik, *

naš Bog je vzvišen in vsemogočen.

Karkoli hoče, napravi na nebu in na zemlji, *

v morju in v vseh vodnih globinah.

Spusti veter in na obzorje pripelje oblake, *

izlije dež med bliskom in gromom. —

 

Udaril je prvorojence v Egiptu, *

ljudi in tudi živino.

Čudeže je naredil za znamenje Egiptu, *

faraonu in vsem njegovim hlapcem.

Uničil je mnoge narode, *

pobil mogočne kralje.

Vse njihove dežele je Bog dal v lastnino *

svojemu izvoljenemu ljudstvu. —

Gospod, tvoje ime ostane večno *

tvoj spomin od roda do roda.

Gospod namreč varuje svoje ljudstvo *

in je usmiljen do vseh, ki ga častijo. —

 

Iz zlata in srebra so maliki ljudstev, *

človeške roke so jih izdelale.

Usta imajo, pa ne govorijo, *

oči imajo, pa ne vidijo.

Ušesa imajo, pa ne slišijo, *

ni diha v njihovih ustih.

Nespametni so tisti, ki jih delajo, *

nespametni vsi, ki vanje zaupajo. —

 

Božje ljudstvo, slavite Gospoda, *

Božji duhovniki, slavite Gospoda.

Božji služabniki, slavite Gospoda, *

vsi, ki vanj verujete, slavite Gospoda. —

 

Gospodu na Sionu slava, *

slava njemu, ki prebiva v svetem mestu. —

1 Tim 3,16
Hvalite Gospoda, vsi narodi.

Prikazal se je v telesu, *

bil pravičen v duhu.

Hvalite Gospoda, vsi narodi.

Razodet je bil angelom, *

oznanjen narodom.

Hvalite Gospoda, vsi narodi.

V veri je bil sprejet na svetu, *

vzet v nebeško slavo. —

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi. —

Gospod Bog, poslušaj ljudstvo, ki te kliče.
— Gospod Bog, poslušaj ljudstvo, ki te kliče.

In odpri mu studenec žive vode.
— Gospod Bog, poslušaj ljudstvo, ki te kliče.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod Bog, poslušaj ljudstvo, ki te kliče.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Prosímo našega Odrešenika, ki se je dal krstiti Janezu v Jordanu:

Kristus, Božji služabnik, nad teboj ima Oče veselje,

– daj nam svojega Duha.

Kristus, Božji izvoljenec, nalomljenega trsa nisi zlomil in tlečega stenja nisi ugásil,

– usmili se vseh, ki te iskreno iščejo.

Kristus, Božji Sin, srednik nove zaveze, Oče te je poklical za luč vseh narodov,

– po krstni vodi odpiraj oči slepim.

Kristus, zveličar ljudi, Oče te je mazilil s Svetim Duhom, da izvršiš odrešenje,

– naj te vsi spoznajo in verujejo vate, da bodo dosegli večno življenje.

Kristus, naše upanje, ti vodiš k luči vse, ki tavajo v temi,

– sprejmi naše umrle brate in sestre v svoje kraljestvo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.