Brevir za 10. maj 2017

[D]

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot, aleluja.

2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo, aleluja.

3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda, aleluja.

[L]

- Bog je obudil Kristusa od mrtvih, aleluja,

- da je naša vera tudi upanje v Boga, aleluja.

 

Jaz, Janez, sem videl: in glej, bil je bel oblak, in na oblaku je sedel nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu; imel je na glavi zlato krono in v roki oster srp. In prišel je iz svetišča drug angel in je zaklical z močnim glasom sedečemu na oblaku: »Nastavi svoj srp in požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj žetev na zemlji je usahnila.« In sedeči na oblaku je zamahnil s svojim srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.

Še drug angel je prišel iz svetišča, ki je v nebesih; tudi ta je imel oster srp. In od oltarja je prišel še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem; in zaklical je z močnim klicem onemu, ki je imel oster srp: »Nastavi svoj ostri srp ter poreži grozde z vinske trte na zemlji, zakaj dozorele so njene jagode.« In angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral vinsko trto na zemlji in (grozde) je vrgel v veliko tlačilnico božjega srda. In tlačili so v tlačilnici zunaj mesta in kri je tekla iz tlačilnice do konjskih uzd, tisoč šeststo tečajev daleč.

In videl sem potem drugo znamenje na nebu, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so imeli sedem poslednjih šib; kajti v njih se je dopolnil božji srd. In videl sem kakor stekleno morje, namešano z ognjem, in zmagovalce nad zverjo in nad njeno podobo in nad številom njenega imena, stoječe ob steklenem morju in z božjimi harfami v rokah. In peli so pesem Mojzesa, božjega služabnika, in pesem Jagnjetovo, govoreč: »Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, vsemogočni Bog; pravična in resnična so tvoja pota, Kralj vekov. Kdo bi se ne bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti sam si svet; vsi narodi bodo prišli ter padli pred teboj na kolena, ker so se razodele tvoje sodbe.«

 

SPEV (Raz 15, 3; 2 Mojz 15,11)

Peli so Jagnjetovo pesem: Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, vsemogočni Bog. * Pravična in resnična so tvoja pota, kralj vekov, aleluja.

Kdo je kakor ti, Gospod, med bogovi? Kdo je kakor ti, veličastni v svetosti, čudodelnik? * Pravična in resnična so tvoja pota, kralj vekov, aleluja.

Sv. Hilarij (ok. 315-367), škof v Poitiersu v Franciji, zaradi nasprotovanja arijanstvu pregnan, pisec dogmatično-polemičnih in eksegetičnih spisov

 

Če se je Beseda res učlovečila, z evharistično hrano prejemamo učlovečeno Besedo pri Gospodovi mizi. Kako bi dvomili, da biva v nas po svoji naravi on, ki si je v svojem človeškem rojstvu neločljivo privzel našo človeško naravo in je svojo telesno naravo zedinil z božjo naravo ter se nam kot tak v zakramentu daje v hrano? Tako smo vsi eno, ker je Oče v Kristusu, Kristus pa v nas. Po mesu je namreč v nas in mi v njem, ko je skupno z njim v Bogu tisto, kar smo mi.

Kako zelo pa bivamo v njem po zakramentalnem prejemu telesa in krvi, izpričuje on sam, ko pravi: In svet me ne bo več videl; vi pa me boste videli, zakaj jaz živim in vi boste živeli; zakaj jaz sem v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas.

Če bi hotel, da pojmujemo to samo kot edinost v volji, zakaj je potem govoril o nekakšnih stopnjah in redu v doseganju te edinosti? Pač zato, da bi verovali: medtem ko je on v Očetu po božji naravi, smo pa mi v njem po njegovem telesnem rojstvu, on pa je zopet v nas v moči zakramentalnih skrivnosti. Po Sredniku pa je edinost - soglasno z naukom - zato tako popolna, ker v tem ko bivamo v njem, on biva v Očetu, v tem pa, ko biva v Očetu, biva v nas. Tako se zedinjujemo z Očetom: kakor je namreč Oče v njem po naravi božjega rojstva, tako smo mi v njem po naši naravi, on pa po svoji človeški naravi biva v nas.

Da to edinost ustvarja v nas njegova narava, on sam takole pričuje: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Nihče namreč ne bo v njem, razen tistega, v katerega bo on prišel: Gospod namreč sprejme vase samo telo tistega, ki je prejel njegovo telo.

Učil pa je o zakramentu te popolne edinosti že, ko je dejal: Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. Živi torej v moči Očetovi; in kakor on živi po Očetu, tako mi živimo v moči njegovega telesa.

Da doumemo to skrivnost, so potrebne primere, po katerih nam postaja dostopna. Božje življenje v nas torej izvira odtod, ker v sebi nosimo Kristusa, ki biva telesno v nas telesnih; po njem bomo živeli tako, kakor živi on po Očetu.

 

SPEV (Jan 6, 57; prim. 5 Mojz 4, 7)

Kdor je moje meso in pije mojo kri, * ta ostane v meni in jaz v njem, aleluja.

Kje je velik narod, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog? * Ta ostane v meni in jaz v njem, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Vel. noč. O Bog, dvigni se nad vsa nebesa, aleluja.

2 Vel. noč. Gospod bo storil, da bo rasla pravičnost in njegova hvala med vsemi narodi, aleluja.

3 Vel. noč. To je naš Bog na veke, aleluja.

[L]

Kratko berilo  (1 Kor 15,54–57)
Ko si bo to minljivo nadelo neminljivost in to umrljivo nadelo neumrljivost, takrat se bo spolnila beseda, ki je pisana: 'Použita je smrt v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?' Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. Hvala pa Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor veruje v mene, ne ostane v temi, govori Gospod, aleluja.

Bog Oče je hotel, da se je Kristus ob vstajenju razodel apostolom, zato ga prosimo:

Oče luči, hvaležno te danes slavimo, saj si nas poklical v svojo čudovito svetlobo,

– da bi uživali tvoje dobrote.

Očisti in okrepi z močjo svojega Duha napore človeške družine,

– da bo naše življenje bolj človeško.

Naj bomo službi ljudem tako predani,

– da bo postal ves človeški rod tebi prijetna daritev.

Ko začenjamo nov dan, bodi z nami,

– da se bomo ves dan veselili in ti peli hvalnice.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Jn 5,5–6a)
Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin? Ta je, ki je prišel z vodo in krvjo, Jezus Kristus; ne le z vodo, marveč z vodo in krvjo.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

1 Vel. noč. Noč bo razsvetljena kakor dan, aleluja.

2 Vel. noč. Jaz poznam svoje ovce in moje poznajo mene, aleluja.

3 Vel. noč. Njegovo veličastvo pregrinja nebo, njegova hvala napolnjuje zemljo, aleluja.

[L]

Kratko berilo  (1 Kor 15,12–14.20)
Ako se o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali.

Odpev k Moja duša Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem zveličal, aleluja.

Odpev k Moja duša Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem zveličal, aleluja.

Bog je svojega Sina obudil od mrtvih in nam odprl vrata večnega življenja. Ponižno ga prosimo:

Bog naših Očetov, proslavil si svojega Sina, ko si ga obudil od mrtvih,

– spodbudi nas k popolnemu spreobrnjenju, da bomo živeli novo življenje.

Bili smo blodeče ovce, a si nas ti pripeljal k Jezusu, pastirju in varuhu naših duš,

– ohrani nas v zvestobi voditeljem Cerkve.

Prve učence svojega Sina si izbral iz judovskega ljudstva,

– izpolni Izraelovim sinovom obljubo, ki si jo dal njihovim očetom.

Spominjaj se vseh zapuščenih, sirot in osamelih

– in ne zapusti jih, ker jih je tvoj Sin odrešil.

Poklical si k sebi Štefana, ki je videl stati Jezusa na tvoji desnici,

– sprejmi k sebi naše brate in sestre, ki so te pričakovali v veri in ljubezni.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.