Brevir za 10. februar 2022

[S]

[D]

1 Odpev Gospod je zvest, rešuje vse, ki vanj zaupajo.

2 Odpev Tvoja desnica, Gospod, me rešuje.

3 Odpev Čast Gospodu, hvala Bogu, ki me je rešil.

Bratje: Prej ste služili njim, ki v resnici niso bogovi: ker niste Boga poznali. Toda kako se morete zdaj, ko ste Boga spoznali, da, še več, ko ste od Boga spoznani, zopet obračati k slabotnim in bornim začetnim naukom, katerim hočete spet iznova služiti? Dneve obhajate in mesece in letne praznike in leta. Bojim se za vas, da sem se za vas morda zaman trudil.

Bodite kakor jaz, ker sem tudi jaz kakor vi, bratje, prosim vas. Nič žalega mi niste storili. Veste pa, da sem vam prvikrat v telesni slabosti evangelij oznanjeval in da me pri vaši skušnjavi zaradi mojega telesa niste zaničevali, ne zavrgli, marveč me sprejeli kakor božjega poslanca, kakor Kristusa Jezusa. Kje je torej vaše blagrovanje? To spričevalo vam namreč dajem, da bi si bili, ko bi bilo možno, oči izdrli ter jih meni dali. Torej sem postal vaš sovražnik, ko sem vam resnico govoril?

Vneti so za vas, pa ne, kakor je prav, ampak odtrgati vas hočejo, da bi bili vi zanje vneti. Dobro bi pa bilo, da bi bili v dobrem vneti vsak čas in ne samo, kadar sem navzoč pri vas, otročiči moji, za katere zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus. Želel bi, da bi bil zdaj pri vas in bi svoj glas spremenil, ker sem v zadregi zastran vas.

Povejte mi, kateri hočete biti pod postavo, ali postave ne slišite? Kajti pisano je, da je Abraham dobil dva sina, enega od dekle in enega od svobodne. Toda tisti, ki je bil od dekle, je bil rojen po mesu, oni pa, ki je bil od svobodne, po obljubi. To pa je rečeno v podobi.

To sta namreč dve zavezi: ena s Sinajske gore, ki rodi za hlapčevanje, in taka je Agara. Sinaj je namreč gora v Arabiji, zlaga se pa s sedanjim Jeruzalemom, hlapčuje namreč s svojimi otroki. Oni Jeruzalem pa, ki je gori, je svoboden in taka je naša mati. Zakaj pisano je: »Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš; zavriskaj in vzklikni, katera nisi v porodnih bolečinah; zakaj veliko otrok ima zapuščena, več ko tista, ki ima moža.«

Mi pa, bratje, smo kakor Izak otroci obljube. Toda kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal onega, ki je bil po duhu, tako tudi zdaj. A kaj pravi pismo? »Izženi deklo in njenega sina; kajti sin dekle nikakor ne bo dedič s sinom svobodne.«

Zatorej, bratje, nismo otroci dekle, ampak svobodne. Za svobodo nas je oprostil Kristus.

 

SPEV (Ga1 4, 28.31; 2 Kor 3,17)

Mi smo kakor Izak otroci obljube, zatorej nismo otroci dekle, ampak svobodne. * Za svobodo nas je oprostil Kristus.

Gospod je Duh: kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. * Za svobodo nas je oprostil Kristus.

[L]

Sv. Gregor Veliki (ok. 540-604), benediktinski opat, ki je 590 postal papež in vodil Cerkev v času langobardskih vpadov, s spisi zelo vplival v srednjem veku

 

Sholastika, sestra svetega Benedikta, se je že v otroški dobi posvetila Gospodu. K bratu je prihajala na obisk vsako leto enkrat. Božji mož ji je prihajal naproti ne daleč od samostanskih vrat do bližnjega samostanskega posestva. Tako je bilo tudi tistega dne. Sholastika je prišla do posestva, brat pa ji je prišel naproti v spremstvu nekaterih učencev. Ves dan so preživeli v slavljenju Boga in v svetih pogovorih, in ko se je zmračilo, so skupaj večerjali. Ker so se sveti pogovori zavlekli v pozen čas, je Benediktova sestra zaprosila: »Prosim te, ne zapusti me nocoj, do jutra se pogovarjajva o veselju nebeškega življenja.« On pa je odgovoril: »Kaj govoriš, sestra? Ne morem ostati zunaj celice.«

Ko je Sholastika slišala bratovo odločno besedo, je sklenila roke in jih položila na mizo. Naslonila se je z glavo nanje in molila k vsemogočnemu Gospodu. Ko je dvignila glavo, pa se je razdivjala nevihta z bliskanjem, grmenjem in nalivom, da se niso mogli ne častitljivi Benedikt in ne njegovi spremljevalci ganiti iz prostora, kjer so sedeli.

Sveti mož pa se je užalostil in začel tarnati: »Vsemogočni Bog ti odpusti, sestra; kaj si mi storila!« Ona pa mu je odvrnila: »Vidiš, prosila sem tebe, pa me nisi poslušal. Zato sem prosila Boga in on me je slišal. Sedaj le pojdi, če moreš; pusti me in se vrni v samostan.« Tako je Benedikt, ki ni bil voljan ostati, ostal mimo svoje volje. Prebedeli so vso noč in se drug ob drugem hranili s svetimi pogovori o duhovnem življenju. Nič čudnega ni, da je Sholastika dosegla več kot brat. Njeno ravnanje je bilo v skladu z Janezovimi besedami: Bog je ljubezen. Več je zmogla, ker je več ljubila. A glej! Čez tri dni je bil božji mož v celici. Ko je dvignil oči v nebo, je videl dušo svoje sestre, ki je zapuščala telo in se v podobi golobice dvigala proti nebeškim dvorom. Razveselil se je tolike sestrine slave in se zahvalil vsemogočnemu Bogu s pesmimi in hvalnicami. Poslal je brate, da so njeno telo prinesli v samostan in ga položili v grob, ki ga je pripravil zase. In uresničile so se besede, po katerih niti grob ne more ločiti teles, katerih srca so bila vedno eno v Gospodu.

 

Bogu posvečena devica je molila, da bi je brat ne zapustil. * Pri svojem ljubljenem Gospodu je mogla tem več doseči, kolikor bolj ga je ljubila.

Glej, kako je dobro in prijetno, če bratje in sestre živijo v slogi. * Pri svojem ljubljenem Gospodu je mogla tem več doseči, kolikor bolj ga je ljubila.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, slavimo te na god svete Sholastike. Naj ti po njenem zgledu služimo s čisto ljubeznijo, da bomo uživali sadove tvoje dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Oglasite se, citre in harfa, prebuditi hočem jutranjo zarjo.

2 Odpev Svoje ljudstvo bo Gospod obogatil s svojimi dobrinami.

3 Odpev Velik je Gospod in slavljen v mestu našega Boga. 

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Sveta Sholastika, pametna devica, je odšla h Kristusu in se blešči v zboru devic kot sonce v nebeški slavi.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, slavimo te na god svete Sholastike. Naj ti po njenem zgledu služimo s čisto ljubeznijo, da bomo uživali sadove tvoje dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Am 5,8)
On je ustvaril ozvezdje Gostosevcev in Oriona, on spreminja temo v jutranjo zarjo in dan v temno noč. On kliče vode morja in jih razliva po širni zemlji: Gospod je njegovo ime.

– Veličastvo in lepota odsevata z njegovega obličja,
– moč in okras v njegovem svetišču.
 

Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

[D]

1 Odpev Dvignil si me in ozdravil, Gospod, ko sem te klical; vekomaj te bom hvalil.

2 Odpev Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva hudobije.

3 Odpev Gospod Bog mu je dal oblast, čast in kraljestvo in vsi narodi mu bodo služili.

[S]

[L]

Odpev k Moja duša Pridi, Kristusova nevesta, prejmi venec, ki ti ga je Gospod pripravil za vse večne čase.

Odpev k Moja duša Pridi, Kristusova nevesta, prejmi venec, ki ti ga je Gospod pripravil za vse večne čase.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, slavimo te na god svete Sholastike. Naj ti po njenem zgledu služimo s čisto ljubeznijo, da bomo uživali sadove tvoje dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.