Brevir za 10. februar 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za eno devico
Prijeten spev naj se glasi,
z njim Božje ljudstvo naj časti
devico, ki jo na ta dan
sprejelo sveto je nebo.

 

Slavila v svetu Kristusa
je vselej vdanega srca,
zdaj tisočeren je odmev
med svetimi rodil njen spev.

 

S krepostjo svete čistosti
slabost telesa zmagala,
prezirala varljivi svet,
zvestó za Kristusom je šla.

 

Kot njo, o Kristus, vodi nas,
odganjaj vse sovražnike,
izbriši grehov madeže,
v kreposti vse utrdi nas.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 6     Prošnja za pomoč v stiski

 

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu. —

 

Gospod, usmili se me, ker sem onemogel, *

ozdravi me, ne morem več vzdržati.

Moja duša je vsa vznemirjena, *

Gospod, doklej me boš preskušal? —

 

Ozri se, Gospod, in me reši; *

ker si dober, mi pomagaj.

Saj mrtev te ne bom mogel tako hvaliti; *

kako te bom v grobu opeval? —

 

Utrudil sem se s svojim vzdihovanjem, *

vse noči na postelji prejokam.

Oči mi pešajo od žalovanja, *

postaral sem se zaradi tolikega trpljenja. —

 

Umaknite se od mene vsi, ki delate krivico, *

Gospod je uslišal moje glasno jokanje.

Bog je uslišal mojo prošnjo, *

sprejel je mojo molitev.

Vsi moji sovražniki naj se silno zbegajo, *

osramočeni naj se naglo umaknejo. —

Ps 9 A Zahvala po zmagi

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

oznanjal bom tvoja čudovita dela.

Radoval se bom nad teboj in vriskal od veselja, *

opeval bom tvoje ime, Najvišji. —

 

Moji sovražniki se umikajo, *

onemogli bežijo pred tvojim obličjem.

Sprejel si v razsodbo mojo pravdo, *

sédel na prestol k pravični sodbi. —

 

Ukrótil si narode in ponižal hudobne, *

izbrisal si njih ime za zmeraj.

Sovražniki so propadli, njih spomin je izginil, *

za vedno so opustošena mesta, ki si jih porušil. —

 

Gospod pa prestoluje na veke, *

pripravil se je, da bo sodil.

Sodil bo svet pravično, *

razsojal ljudstvom po pravici.  —

 

Gospod bo stiskanemu zavetišče, *

ugodno zavetje ob časih stiske.

Vsi, ki poznajo tvoje ime, bodo upali vate, *

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo. —

Pojte Gospodu, ki prebiva v svetišču, *

oznanjajte njegova dela nad ljudstvi.

Prelite krvi se spominja in jo pravično maščuje, *

ne presliši, kako vpijejo ubogi: —

 

»Gospod, glej, kako nas sovražniki stiskajo, *

izpred vrat smrti nas reši.

Oznanjali bomo tvojo hvalo v svetem mestu *

in se radovali ob tvoji pomóči.« —

 

Narodi so se pogreznili v jamo, *

ki so si jo izkopali sami.

V zanko, ki so jo nastavili, *

se je ujela njihova noga.

Gospod je nastopil, izvršil je sodbo: *

grešnik se je zapletel v svoja lastna dela. —

 

Grešniki gredo v kraljestvo mrtvih, *

kot vsi narodi, ki Boga pozabljajo.

Ubogi ne bodo pozabljeni za vselej, *

zaupanje bednih ne propade na veke. —

 

Pokaži, Gospod, svojo moč, da se človek ne prevzame, *

ti si sodnik vseh narodov.

Gospod, navdaj jih s strahom, *

naj ljudje spoznajo, da so umrljivi. —

– Poúči me, Gospod, o svojih zapovedih,
– da jih bom spolnjeval z vsem svojim srcem.

 

Bratje: Slišali ste, kako sem se nekdaj vedel v judovstvu: da sem čez mero preganjal božjo Cerkev in jo zatiral, in napredoval sem v judovstvu bolj kakor mnogi vrstniki v mojem rodu ter prav posebno gorel za svoja očetna izročila.

Ko pa je Bog, ki me je bil odločil že od rojstva in me poklical po svoji milosti, sklenil v meni razodeti svojega Sina, da ga oznanjam med pogani, se nisem posvetoval z mesom in krvjo, tudi nisem šel v Jeruzalem k njim, ki so bili apostoli pred menoj, ampak sem takoj odšel v Arabijo, potem pa sem se zopet vrnil v Damask. Tri leta zatem sem šel v Jeruzalem obiskat Petra in sem ostal pri njem petnajst dni; drugega apostola pa nisem videl nobenega razen Jakoba, Gospodovega brata. Kar pa vam pišem, glejte, je Bog priča, da ne lažem.

Nato sem prišel v sirske in cilicijske pokrajine. Bil sem pa cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, osebno neznan. Samo slišali so: »Tisti, ki nas je nekdaj preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč zatiral.« In slavili so Boga zaradi mene.

Štirinajst let zatem sem zopet šel v Jeruzalem z Barnabom in sem vzel s seboj tudi Tita. Šel sem pa gor po razodetju in sem jim predložil evangelij, ki ga oznanjam med pogani, posebno še njim, ki so bili veljavni, da bi morda ne tekel ali da bi ne bil tekel zaman. Pa tudi Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se bil dal obrezati, čeprav je bil Grk; to pa zaradi lažibratov, ki so se vrinili ter se prikradli, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in bi nas usužnjili; tem se nismo niti za trenutek vdali in podvrgli, da ostane pri vas resnica evangelija. Od tistih pa, ki so nekaj veljali - kakšni so nekoč bili, mi ni nič mar, Bog ne gleda na osebo - meni namreč ti veljavni možje niso nič dodali.

Celo nasprotno, ko so videli, da mi je bilo zaupano oznanjevanje evangelija med neobrezanimi kakor Petru med obrezanimi - kateri je namreč deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane - in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj (greva) midva med pogane, sami pa med obrezane; le ubogih naj bi se spominjala; in potrudil sem se, da bi prav to izvršil.

SPEV (1 Kor 15,10; Ga12, 8)

Po božji milosti sem to, kar sem. * Njegova milost do mene ni bila prazna, ampak je vedno z menoj.

On, ki je deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane. * Njegova milost do mene ni bila prazna, ampak je vedno z menoj.

Sv. Gregor Veliki (ok. 540-604), benediktinski opat, ki je 590 postal papež in vodil Cerkev v času langobardskih vpadov, s spisi zelo vplival v srednjem veku

 

Sholastika, sestra svetega Benedikta, se je že v otroški dobi posvetila Gospodu. K bratu je prihajala na obisk vsako leto enkrat. Božji mož ji je prihajal naproti ne daleč od samostanskih vrat do bližnjega samostanskega posestva. Tako je bilo tudi tistega dne. Sholastika je prišla do posestva, brat pa ji je prišel naproti v spremstvu nekaterih učencev. Ves dan so preživeli v slavljenju Boga in v svetih pogovorih, in ko se je zmračilo, so skupaj večerjali. Ker so se sveti pogovori zavlekli v pozen čas, je Benediktova sestra zaprosila: »Prosim te, ne zapusti me nocoj, do jutra se pogovarjajva o veselju nebeškega življenja.« On pa je odgovoril: »Kaj govoriš, sestra? Ne morem ostati zunaj celice.«

Ko je Sholastika slišala bratovo odločno besedo, je sklenila roke in jih položila na mizo. Naslonila se je z glavo nanje in molila k vsemogočnemu Gospodu. Ko je dvignila glavo, pa se je razdivjala nevihta z bliskanjem, grmenjem in nalivom, da se niso mogli ne častitljivi Benedikt in ne njegovi spremljevalci ganiti iz prostora, kjer so sedeli.

Sveti mož pa se je užalostil in začel tarnati: »Vsemogočni Bog ti odpusti, sestra; kaj si mi storila!« Ona pa mu je odvrnila: »Vidiš, prosila sem tebe, pa me nisi poslušal. Zato sem prosila Boga in on me je slišal. Sedaj le pojdi, če moreš; pusti me in se vrni v samostan.« Tako je Benedikt, ki ni bil voljan ostati, ostal mimo svoje volje. Prebedeli so vso noč in se drug ob drugem hranili s svetimi pogovori o duhovnem življenju. Nič čudnega ni, da je Sholastika dosegla več kot brat. Njeno ravnanje je bilo v skladu z Janezovimi besedami: Bog je ljubezen. Več je zmogla, ker je več ljubila. A glej! Čez tri dni je bil božji mož v celici. Ko je dvignil oči v nebo, je videl dušo svoje sestre, ki je zapuščala telo in se v podobi golobice dvigala proti nebeškim dvorom. Razveselil se je tolike sestrine slave in se zahvalil vsemogočnemu Bogu s pesmimi in hvalnicami. Poslal je brate, da so njeno telo prinesli v samostan in ga položili v grob, ki ga je pripravil zase. In uresničile so se besede, po katerih niti grob ne more ločiti teles, katerih srca so bila vedno eno v Gospodu.

Bogu posvečena devica je molila, da bi je brat ne zapustil. * Pri svojem ljubljenem Gospodu je mogla tem več doseči, kolikor bolj ga je ljubila.

Glej, kako je dobro in prijetno, če bratje in sestre živijo v slogi. * Pri svojem ljubljenem Gospodu je mogla tem več doseči, kolikor bolj ga je ljubila.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, slavimo te na god svete Sholastike. Naj ti po njenem zgledu služimo s čisto ljubeznijo, da bomo uživali sadove tvoje dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Prižgala luč, devica, si,
na svatbo k Ženinu hitiš,
nebesa vsa svatujejo
in Kralja kraljev hvalijo.

 

Vsi sveti te pozdravljajo,
ker sam Gospod te je sprejel,
ovenčal te, brezmadežno,
saj zanj živela si zvestó.

 

Živeti úči tudi nas,
usliši naših prošenj glas,
da se bojujemo kot ti,
če nam sovražnik duš grozi.

 

Marija, zgled devicam vsem,
nenehno posreduj za nas,
naj Sina tvojega pomoč
nas vodi skoz izgnanstva noč.

 

Vse večnosti neskončni čas
naj Bogu slava bo in čast,
saj v njem se zmage veseli
devica med izvoljenci. Amen.

Ps 5,2–10, 12–13  Jutranja prošnja k Bogu

 

Poslušaj, Gospod, moje besede, *

čuj moje prošnje.

Moj kralj in moj Bog, prisluhni, *

ko te kličem v molitvi. —

 

Navsezgodaj molim in ti me poslušaš, *

zarana sem pred teboj, poln pričakovanja.

O Bog, ti ne maraš krivice, *

zlobni nimajo mesta pri tebi.

Hudobneži pred tabo ne obstanejo, *

sovražiš vsako hudobijo.

Lažnivce boš zavrgel, *

krvoločni in zvijačni se ti studijo.

Jaz pa vstopam v tvojo hišo *

po tvoji veliki dobroti.

Hvalim te v tvojem svetišču, *

molim te v svetem spoštovanju. —

 

Vôdi me, Gospod, da bom pravičen *

in kljub nasprotnikom zdržim na tvoji poti.

V njihovih ustih ni resnice, *

v njihovem srcu je zvijača.

Njihove besede uničujejo, *

z lepim govorjenjem sleparijo. —

 

Veselijo naj se vsi, ki se k tebi zatekajo, *

njihovo veselje naj bo brez konca.

V tebi naj se hvalijo in radujejo *

vsi, ki te ljubijo.

Gospod, ti blagoslavljaš pravičnega; *

z naklonjenostjo ga varuješ in obdajaš. —

1 Krn 29,10–13 Samo Bogu čast in slava

 

Hvaljen bodi, Gospod, Bog naših očetov, *

od vekov na veke. —

 

Gospod, veličasten si in vsemogočen, *

tebi gre slava in zmaga.

Tebi se spodobi hvala, *

tvoje je vse v nebesih in na zemlji.

Gospod, tvoje je kraljestvo, *

ti si nad vsemi vladarji. —

 

Tvoje je bogastvo, tvoja je slava, *

ti gospoduješ nad vsemi.

Moč in oblast sta v tvoji roki, *

ti moreš vse narediti veliko in močno.

Zdaj torej, naš Bog, te zahvaljujemo *

in tvoje veličastno ime slavimo. —

Ps 28   Slavospev Božji moči

 

Zapojte hvalnico, Božji otroci, *

Gospodu v čast in slavo. 

Oznaníte slavo Gospodovega veličastva, *

molíte Gospoda, ker je mogočen. —

 

Gospod se oglaša nad vodami, *

Bog veličastva grmi nad silnimi valovi.

Gospodov glas je mogočen, *

Gospodov glas je veličasten. —

 

Gospodov glas lomi mogočna drevesa, *

Gospodov glas ruva libanonske cedre.

Ob Gospodovem grmenju se tresejo najvišje gore, *

poskakujejo kakor mlada živina. —

 

Gospodov glas kreše ognjene strele, *

Gospodov glas pretresa planjave.

Gospodov glas zvija hraste in klesti gozdove, *

preplašene živali v strahu drgetajo.

Vse stvarstvo odmeva od vzklikov: *

»Gospodu slava, Gospodu slava!« —

 

Gospod pa stoji mirno nad viharjem, *

prestoluje in vlada na veke.

Gospod daje moč svojemu ljudstvu, *

blagoslavlja nas s svojim svetim mirom. —

Kratko berilo  (Vp 8,7)
Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in je ne preplaviti reke. Če bi kdo dal za ljubezen vse imetje svoje hiše, bi bilo to še premalo.

Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Tebe samega iščem.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kristusu, zaročencu in kralju devic, vzklikajmo in ga zaupno prosimo:

Tebe so ljubile svete device kot svojega edinega zaročenca,

– naj nas nobena stvar nikoli ne loči od tebe.

Marijo, svojo mater, si kronal za kraljico devic,

– naj ti po njeni priprošnji vedno služimo s čistim srcem.

Tvoje služabnice niso bile navezane na svet in so skrbele za to, kar je tvojega,

– naj nas ne premoti podoba tega minljivega sveta.

Pametne družice so čakale na ženina,

– naj bomo čuječi, ko se pripravljamo na tvoj prihod.

Na priprošnjo svete Sholastike, pametne in razumne device,

– nam daj, da bomo živeli modro, čisto in nedolžno.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, slavimo te na god svete Sholastike. Naj ti po njenem zgledu služimo s čisto ljubeznijo, da bomo uživali sadove tvoje dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 18 B Zahvala Bogu za njegove zapovedi

 

Gospodova postava je popolna in daje življenje, *

Gospodovi nauki so zanesljivi, učijo nevednega.

Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca, *

Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede. —

 

Gospodova beseda je sveta in ostane na veke, *

Gospodovi odloki so stvarni in hkrati pravični.

Cénimo jih bolj kot zlato in drage kamne, *

rajši jih imamo kot med in strd iz satovja. —

 

Tvoj služabnik jih vestno upošteva, *

in jih goreče spolnjuje.

Vendar kdo bi se mogel izogniti vsem prestopkom, *

meni prikritih me očisti.

Obvaruj svojega služabnika prevzetnosti, *

da ne bo gospodovala nad mano.

Tako bom človek brez graje *

in brez velikega greha. —

 

Gospod, naj ti bodo vedno ljube moje besede in misli, *

ti si moj zavetnik in rešitelj. —

Ps 7     Molitev pravičnega, ki trpi krivico

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, *

otmi me in reši vseh preganjalcev,

da me kdo kot lev ne zgrabi in ne raztrga *

in me nihče ne bo rešil. —

 

Gospod, če sem storil, kar mi očitajo, *

in se mojih rok drži krivica:

ali če sem svojemu prijatelju storil hudo *

in krivično oplenil svojega nasprotnika:

naj me sovražnik preganja in zgrabi, *

naj potepta mojo čast in mi vzame življenje. —

 

Ogorčen se dvigni, Gospod, zoper besnost mojih zatiralcev, *

izreci nad njimi obsodbo, ki si jo določil.

Okrog tvojega visokega prestola naj se zberejo vsi narodi, *

ti boš namreč sodil ljudstva. —

 

Sodi, Gospod, in prisodi mi pravico, *

saj sem pravičen in nedolžen.

Končaj hudobijo in utrdi pravičnega, *

Bog pravice, ki presojaš srca in misli. —

Moje zavetje je v Bogu, *

on rešuje plemenita srca.

Bog sodi pravično, *

vsak dan lahko kaznuje.

Čeprav sovražnik brusi svoje meče *

in napenja svoj lok in še tako dobro meri,

le sam sebi pripravlja smrtne strele, *

njega bodo zadele ognjene puščice. —

 

Naj snuje krivico, *

spočenja hudobijo in rodi prevaro,

naj koplje jamo in jo poglablja, *

nazadnje sam vanjo pade.

Hudobija se mu bo maščevala, *

krivica se nanj zvrnila. —

 

Jaz pa bom hvalil Gospoda za njegovo pravičnost, *

opeval bom moč Najvišjega. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Jezus, sreča vseh devic:
deviška Mati te spočne,
deviška Mati te rodi,
naj spev naš vdan te počasti.

 

Tvoj vrt krasijo lilije,
device svete te slavé,
ti ženin si deviških duš
in njih veselje vekomaj.

 

Na vseh poteh te spremljajo
device in te hvalijo,
ob tebi srečne rajajo,
ne nehajo prepevati.

 

Podéli, Jezus, tudi nam,
da ne omagamo nikdar,
pomnoži v dušah milosti,
da ne zgubimo čistosti.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 10   Neomajno zaupanje v Boga

 

V Gospoda zaupam, kako mi morete govoriti: *

»Zlêti na goro kakor ptica.« —

 

Grešniki že napenjajo lok in pripravljajo puščíce, *

da bi skrivaj streljali na pravične.

Ko se podirajo temelji reda, *

kaj more storiti pravični? —

 

Gospod pa je v svojem svetišču, *

svoj prestol ima v nebesih.

Njegove oči vse vidijo, *

njegov pogled preiskuje srca.

Gospod presoja pravične in krivične, *

kdor ljubi krivico, se bo pogubil.

Na krivične bo poslal žgoč veter, *

žareče oglje in žveplo bo njih usoda. —

 

Zakaj Gospod je pravičen in dobro plačuje, *

pravični ga bodo gledali v veselju. —

Ps 14   Kdo sme v Božjo bližino

 

Gospod, kdo bo prebival v tvojem svetišču, *

kdo bo počival na tvoji sveti gori? —

 

Kdor živi brez greha in dela pravično, *

kdor iskreno in pošteno misli.

kdor bližnjega ne obrekuje in mu ne dela hudega, *

kdor svojega soseda ne zaničuje. —

 

Kdor ne ceni hudobnih, *

spoštuje pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo, *

in svojega denarja ne posoja oderuško.

Kdor ne sprejema daril zoper nedolžnega *

in se ne da podkupiti. —

 

Kdor tako dela, *

ne bo nikoli omahnil. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (1 Kor 7,32.34)
Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi ugajal Bogu. Ženska, ki ni omožena, in devica skrbi za to, kar je Gospodovega, da bi bila sveta po telesu in po duhu.

Družice vodijo h kralju.
— Družice vodijo h kralju.

Veselo vriskajo, ko vstopajo z nevesto v kraljevo palačo.
— Družice vodijo h kralju.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Družice vodijo h kralju.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristusa, ki je poveličeval devištvo zaradi nebeškega kraljestva, veselo slavímo in prosímo:

Kristus, svojo Cerkev pripravljaš sebi za čisto nevesto

– naj bo sveta in brezmadežna.

Kristus, svete device so ti šle naproti s svetilkami,

– naj tebi posvečenim služabnicam nikoli ne poide olje zvestobe.

Kristus, s tvojo pomočjo Cerkev kot devica in mati ohranja zvestobo tebi čisto in neokrnjeno,

– naj bodo vsi kristjani vedno zvesti pravi in neokrnjeni veri.

Kristus, svojemu ljudstvu daješ, da se veseli na praznik svete Sholastike,

– naj se vedno veselimo tudi njene priprošnje.

Kristus, svete device si sprejel na svatbo svojega ženitovanja,

– dobrohotno popelji naše umrle brate in sestre s seboj na nebeško gostijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, slavimo te na god svete Sholastike. Naj ti po njenem zgledu služimo s čisto ljubeznijo, da bomo uživali sadove tvoje dobrote.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.