Brevir za 1. julij 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Stvarnik naš dobrótljivi,
po tebi stvarstvo vse živi,
predrami duše nam iz sna
in reši nas iz mlačnosti.

 

Ko vstali smo, Gospod, poglej,
svoj greh priznavamo najprej;
duha zdaj k tebi dvigamo
in odpuščanja prosimo.

 

V molitvi sklepamo roké,
pobožno dvigamo srce,
prav kot nam prerok je velel
in kot uči nas Pavlov zgled.

 

Kar smo storili slabega,
pred tabo nič ne skrivamo;
edino to te prosimo,
da nam izbrišeš krivdo vso.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

 

Gospod, ti kralj vse vednosti,
veseli naj te hvalimo;
globine skrite nam srca
oživljaš s svojo milostjo.

 

Ohranjaš, kar je dobrega,
rešuješ izgubljenega.
Privedi nas izvoljene
na svoje sočne pašnike.

 

Ne pošlji, strogi nas sodnik,
med vekomaj zavržene,
pokliči k sebi nas v nebo
med svete in izvoljene.

 

Slavimo te, Odrešenik,
te molimo in hvalimo;
vladar si, plemeniti kralj
vesoljstva vsega vekomaj. Amen.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti.

Držal sem se njegovih potov *

in z grehom od svojega Boga nisem odstopil.

Spolnjeval sem vse njegove zapovedi, *

njegovih zakonov nisem zavračal.

Brez graje sem se pred njim ohranil *

in se varoval vsake krivde.

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti. —

 

Do usmiljenega si usmiljen, *

s pravičnim ravnaš pravično.

Z iskrenim ravnaš iskreno, *

do zvijačnega pa si oprezen.

Ti rešuješ preprosto ljudstvo, *

prevzetne pa ponižuješ.

Tudi meni prižigaš luč upanja v duši, *

ti si moj Bog, ki mi temo razsvetljuješ.

S teboj si upam v boj zoper sovražne vrste, *

s teboj premagam še tako visoke ovire. —

– Vsi so se čudili modrim besedam,
– ki so prihajale iz Jezusovih ust.

 

Savlov sin Isboset je imel dva poveljnika krdel. Enemu je bilo ime Baana, drugi se je imenoval Rehab. Bila sta sinova Benjaminovca Remona iz Berota. Tudi Berot se je namreč štel k Benjaminu. Prebivalci iz Berota so zbežali v Getaim in tam bivali kot prišleci do tega dne. Savlov sin Jonatan je imel sina, hromega na nogah. Pet let je imel, ko je prišlo naznanilo o Savlu in Jonatanu iz Jezraela. Njegova dojilja ga je vzela in zbežala. Ko je na begu hitela, je padel in ohromel. Ime mu je bilo Mifiboset.

Remonova sinova Baana in Rehab iz Berota, sta se torej napotila in prišla v opoldanski vročini v Isbosetovo hišo, ko je ta opoldne počival. Vratarica je pri čiščenju pšenice ravno zadremala in zaspala. Tedaj sta se brata Rehab in Baana zmuznila skozi. Ko sta prišla v hišo, je ležal na postelji v svoji spalnici in spal. Zabodla sta ga in umorila ter mu odsekala glavo; potem sta vzela njegovo glavo ter šla vso noč po potu skoz ravnino.

Prinesla sta Isbosetovo glavo k Davidu v Hebron in rekla kralju: »Glej, glava Savlovega sina Isboseta, tvojega sovražnika, ki ti je stregel po življenju! Tako se je danes Gospod maščeval za svojega gospoda in kralja nad Savlom in njegovim zarodom. David je Rehabu in njegovemu bratu Baanu, sinovoma Remona iz Berota, odgovoril in jima rekel: »Kakor resnično živi Gospod, ki me je rešil iz sleherne stiske, tega, ki mi je sporočil: ,Glej, Savel je mrtev' in menil, da je kaj veselega naznanil, sem prijel in ubil v Sikelegu, ko bi mu bil moral dati plačilo za naznanilo. Ali ne bom toliko bolj zdaj, ko sta hudobneža umorila nedolžnega človeka v njegovi hiši na njegovi postelji, terjal njegove krvi iz vajinih rok in vaju ne iztrebil z zemlje?« In David je ukazal služabnikom, da so ju umorili, jima odsekali roke in noge ter ju obesili pri ribniku v Hebronu. Isbosetovo glavo pa so vzeli in jo pokopali v Abnerjevem grobu v Hebronu.

Tedaj so prišli vsi Izraelovi rodovi k Davidu v Hebron in rekli: »Glej, tvoja kost smo in tvoje meso. Že poprej, ko je bil še Savel kralj čez nas, si ti vodil Izraela na vojsko in nazaj. Tebi je Gospod obljubil: ,Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in ti boš knez čez Izraela.'« Ko so prišli vsi Izraelovi starešine h kralju v Hebron, je kralj David sklenil z njimi v Hebronu zavezo pred Gospodom. Potem so mazilili Davida za kralja čez Izraela. Trideset let je imel David, ko je postal kralj, štirideset let pa je vladal. V Hebronu je kraljeval čez Juda sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa je kraljeval triintrideset let vsemu Izraelu in Judu.

Kralj je šel s svojimi možmi v Jeruzalem zoper Jebusejce, prebivalce v deželi. Rekli so Davidu: »Ne prideš tu noter, ampak slepi in hromi te bodo pregnali,« to je, David ne bo prišel tu noter. David pa je zavzel grad Sion, to je Davidovo mesto.

SPEV (Ps 2, 2.6.1)

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto zoper Gospoda in njegovega maziljenca. * Jaz sem postavil svojega kralja na Sionu, moji sveti gori.

Zakaj hrumijo ljudstva in se vznemirjajo narodi? * Jaz sem postavil svojega kralja na Sionu, moji sveti gori.

Sv. Terezija Velika (1515-1582) iz Avile v Španiji, obnoviteljica karmeličanskega reda, učiteljica duhovnega življenja

Iz knjige sv. Terezije Velike, device, Pot k popolnosti (30, 1-5)

Kdo ne bo vendar, pa naj je še tako robat in nepremišljen, v primeru, da namerava resnega in uglednega moža česa prositi, prej sam preudaril, kako bo rekel, da bo temu prijetno, ne pa v nejevoljo in v breme. Premisli tudi, česa ga bo prosil in čemu to potrebuje. Zlasti še, če prosi za nekaj tako posebnega in velikega, kot nas uči prositi naš dobri Jezus. In na to je po mojem mnenju treba predvsem paziti. Ali bi ne mogel povzeti v eno besedo in reči: Daj nam, Oče, kar nam koristi in pristoja. Druge besede, se zdi, vendar niso potrebne, posebno pri njem, ki vse tako dobro razume in do dna.

To bi tudi bilo dovolj, o večna Modrost, kolikor zadeva tebe in tvojega nebeškega Očeta, in v vrtu Getsemani si tako molil. Odkrito si mu govoril tam o svoji volji in svoji tesnobi, vendar pa si se ves izročil njegovi volji. Mi pa, kot veš, Gospod, nismo tako vdani, kot si bil ti vdan Očetovi volji. Zato je nujno, da prosimo posamič in posebno. In tako moramo torej sami preudariti, ali je potrebno in za nas primerno, kar prosimo, če pa ni, da nehamo prositi. Smo namreč takšni (zaradi svobodne volje), da ne priznamo, kaj nam Gospod daje, ako ne prejmemo tega, za kar smo prosili. Čeprav je to zdaleka najboljše, mislimo, da ničesar ne bomo pridobili, če bogastva ne vidimo takorekoč v roki. Zato nas dobri Jezus uči, naj takole prosimo, ko prosimo, da bi k nam prišlo kraljestvo: Posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo. Premišljujte, prosim, najprej vzvišeno modrost našega Učitelja. Mislim, da je treba uvideti, kaj s tem kraljestvom prosimo. Njegovo veličastvo je videlo, da sami le malo in pičlo storimo, kakor se spodobi, in da ne bomo mogli posvečevati in slaviti svetega imena večnega Očeta, če nam on sam tega ne bo naklonil, in sicer s tem, ko nam bo daroval svoje kraljestvo. Zato je naš dobri Jezus povezal eno prošnjo z drugo in v eno združil obe. Potrebno je, da doumemo, kaj prosimo in kako primerno je vztrajati v prošnji ter zato storiti vse, kar moremo, da mu bomo všeč in ga zadovoljili; potem nam bo to mogel res tudi dati. Zato vam hočem tu obrazložiti in povedati, kaj sama pod tem razumem.

Velika dobrina nebeškega kraljestva je (poleg mnogih drugih) v tem, da nič ne cenimo tega, kar pripada zemlji in svetu; da pa posebno veselje navdaja človeka zaradi tega, ker se vsi veselijo.

Neizrazni mir in neizmerno zadovoljstvo prihaja duši odtod, ko vidi, kako vse Boga slavi in hvali, duša blagoslavlja njegovo sveto ime, je srečna, ko ga nihče ne žali z grehom, marveč ga vsi ljubijo. Skratka, duša se ne ukvarja z ničemer drugim, kot s tem, da Boga ljubi, ker ne more, da ga ne bi ljubila, ko ga spoznava. In tako naj bi ga ljubili že na tem svetu. Če bi ga poznali, bi ga ljubili, ne sicer tako popolno in manj samo od sebe, pač pa iz mnogo vzvišenejšega in odličnejšega nagiba, kot ga ljubimo sedaj.

Kdor zna dajati svojim otrokom dobre darove, nas sili, da prosimo in trkamo. * Prejeli bomo tem obilneje, čim zvesteje verujemo, čim trdneje upamo in čim bolj goreče ljubimo.

To bomo dosegli bolj z vzdihovanjem kot z govorjenjem, bolj s solzami kot z besedami. * Prejeli bomo tem obilneje, čim zvesteje verujemo, čim trdneje upamo in čim bolj goreče ljubimo.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ko sončni se razlije žar,
razblini v svetu se tema
in v barvah zaživé stvari,
ogrne ljubezniv jih svit.

 

Iz duš naj se tako zgubé
slabosti naše in naš greh,
naj razsvetli nas Bog navzoč,
ljubezen Božjo vname v nas.

 

Pozdravljen, Kristus, Božji Sin,
zaupno spet te prosimo,
da bi spoznali te še bolj,
služili vselej ti zvestó.

 

Ti vodi, kar začenjamo,
naj prav svoj čas porabljamo,
kar napačno storili smo,
naj tvoja milost poravna.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 35   Grešnikova hudobija in Božja dobrota

 

Zločinec snuje v svojem srcu hudobijo; *

ne boji se Boga, ker ga ne priznava. —

 

Dela greh in si utvarja, *

da se njegova krivda ne bo odkrila.

Njegova usta so polna hudobije in prevare, *

njegovo srce odklanja modrost in dobroto.

Med počitkom si izmišlja zločine, *

hodi po vseh krivih potih in se zlega ne izogiba. —

 

Gospod, do neba sega tvoja dobrota *

in tvoja zvestoba celo nad oblake.

Tvoja pravičnost je kot najvišje gore, *

tvoje sodbe kot najgloblje morje. 

Ljudi rešuješ v svoji dobroti, *

skrbiš celo za živali. —

 

O Bog, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

vsi ljudje se zatekajo k tebi.

Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, *

s potokom svojih radosti jih napajaš.

V tebi je vir vsega življenja *

in v tvoji luči nam je vse postalo svetlo. —

 

Ohrani svojo naklonjenost njim, ki te poznajo, *

in poštenim v srcu svojo pravičnost.

Prevzetneževa noga naj me ne pohodi *

in grešnikova roka naj me ne premakne.

Glej, hudobni so padli, *

propadli so in ne morejo več vstati. —

Jdt 16,2–3.15–19    Stvarnik varuje svoje ljudstvo

 

Slavite Gospoda z bobnanjem, *

cimbale naj mu zvenijo.

Zložite mu novo pesem, *

Gospoda Boga slavite in poveličujte.

Gospod končuje vojskovanje, *

gospodar je vsega. —

 

Pojmo pesem Gospodu, *

novo pesem pojmo našemu Bogu.

Moj Gospod, velik si in preslaven v svoji moči, *

nihče te ne more premagati. —

 

Tebi naj služi vse tvoje stvarstvo, *

samo rekel si in je nastalo.

Poslal si svojega Duha in je bilo ustvarjeno, *

nihče se ne more ustaviti tvoji besedi. —

 

Gore in vode se zamajejo v temeljih, *

kakor vosek se skale stopijo pred tvojim obličjem.

Tisti pa, ki ti v spoštovanju služijo, *

s tvojo močjo za vselej ostanejo. —

Ps 46   Slavospev Bogu, vladarju vesolja

 

Vsa ljudstva, glasno ploskajte, *

vzklikajte Bogu z veselim glasom.

On je najvišji, vsega spoštovanja vreden, *

veliki gospodar vse zemlje. —

 

Bog gospoduje nad ljudstvi, *

Gospod vlada nad narodi.

Za dediščino nam pripravlja *

slavo svojega maziljenca.

Bog vstopa med radostnimi vzkliki, *

Gospoda pozdravlja glas trobente. —

 

Prepevajte Bogu, prepevajte, *

prepevajte našemu kralju, prepevajte.

Zakaj Bog je vladar vse zemlje, *

pojte mu slavospeve. —

 

Bog vlada nad narodi, *

Bog sedi na svojem svetem prestolu.

Prvaki narodov se zbirajo, *

združujejo se z Božjim ljudstvom.

Kajti veljaki tega sveta so odgovorni Bogu, *

on pa je vzvišen nad vsemi. —

Kratko berilo  (Tob 4,16–17.19–20)
Kar nočeš, da bi drug tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš. Svoj kruh jej z lačnimi in potrebnimi in s svojimi oblačili pokrivaj nage. Svéta išči vedno pri modrem. Vsak čas hvali Boga in ga prosi, naj vodi tvoja pota in naj bodo vsi tvoji sklepi po njem uspešni.

Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.
— Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Poživi me na svoji poti.
— Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Spodbúdi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Zahvaljujmo se Kristusu in ga vedno slavimo, ker se ne sramuje imenovati nas svoje brate. Zato ga prosimo:

Začetek tega dneva naj s čistimi srci posvetimo tvojemu vstajenju

– in z dobrim namenom naredimo ves dan tebi prijeten.

Nov dan si nam dal v znamenje svoje ljubezni, da bo nam v rešenje in v veselje,

– obnavljaj nas ves dan v svojo slavo.

Naúči nas danes gledati v vseh ljudeh tebe,

– posebno naj te spoznamo v žalostnih in ubogih.

Z vsemi ljudmi naj danes živimo v miru

– in nikomur ne vračamo hudega s hudim.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog, naš rešitelj, ti si nas prerodil v otroke luči. Spopolni nas, da bomo vse razsvetljevali z lučjo tvoje resnice in bomo pred ljudmi pričevali zate.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,9–16 (II)  Hvala Božji postavi

 

Svoje življenje bom ohranil neomadeževano, *

če se bom ravnal po tvojih zapovedih.

Zato te z vsem srcem iščem, *

ne daj, da bi zablodil od tvoje postave. —

 

V srcu premišljujem tvoje zapovedi, *

da ne bi grešil zoper tebe.

Gospod, vse te proslavlja; *

poúči me v svoji postavi. —

 

S svojimi usti oznanjam, *

karkoli si določil.

Veselim se življenja po tvoji volji, *

to mi je največje bogastvo. —

 

Spolnjeval bom tvoje zapovedi *

in skrbno hodil po tvojih potih.

Tvojih zakonov se radujem, *

tvojih besed ne pozabljam. —

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, ti sama si svetost,
ožarjaš z lučjo nam zemljo,
ognjeno nam obarvaš svod,
zvezdá zvečer prižigaš roj.

 

Četrti dan si nam prižgal
v dobroti svoji sončni žar,
določil méne lunine
in svetli tek nebesnih zvezd.

 

Tako si ločil dan in noč,
ki stalno se menjavata,
kot hočeš, meseci hité,
in letni časi prav tako.

 

Razsvetli tudi nam srce,
da sence v njem se razgubé,
razveži grešnosti vezi
in madež krivde nam izmij.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 26   Zaupanje v Božjo previdnost

 

Gospod je moja luč in moja rešitev, *

zato se ne bojim nikogar.

Gospod je varuh mojega življenja, *

pred nikomer ne trepečem.

Preganjajo in napadajo me sovražniki, *

a se sami spotaknejo in padejo.

Če se cela vojska utabori proti meni, *

se moje srce ne bo balo.

Če se vname boj zoper mene, *

bom v Boga zaupal. —

 

Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, *

da bi užival njegovo naklonjenost,

prebival v njegovi hiši vse dni življenja *

in občudoval njegovo svetišče.

Skril me bo v svoj šotor ob dnevu nesreče, *

tam mi bo dal varno zavetje.

Tako bom rešen svojih sovražnikov, *

ki me zdaj obdajajo.

Veselo bom daroval v njegovem svetišču, *

pel in igral bom Gospodu. —

 

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem, *

usmili se me in me usliši.

Moje srce mi veleva: »Išči Gospoda!« *

Zato koprnim po tvoji bližini. —

 

Nikar se pred menoj ne skrivaj, *

ne odklanjaj v srdu svojega služabnika.

Ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi, *

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj.

Če bi me oče in mati zavrgla, *

bi me sprejela tvoja ljubezen. —

 

Gospod, naj živim po tvoji volji, *

zaradi mojih nasprotnikov me vodi po pravi poti.

Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov; *

vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva. —

 

Verujem, da bom gledal Božje dobrote *

in jih užival v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen, *

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (Jak 1,22.25)
Bodite izpolnjevalci besede in ne le poslušalci, ki bi sami sebe varali. Kdor dobro pogleda v popolno postavo svobode in vztraja ter ne postane pozabljiv poslušalec, ampak izvrševalec dela, ta bo po svojem delu blažen.

Reši me, Gospod, in usmili se me.
— Reši me, Gospod, in usmili se me.

Ne zavrzi me z grešniki.
— Reši me, Gospod, in usmili se me.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Reši me, Gospod, in usmili se me.

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Vse naj hvali našega Boga, ki z neskončno ljubeznijo skrbi za svoje izvoljeno ljudstvo, in k njemu naj se dviga naša prošnja:

Gospod, spomni se na svojo Cerkev

– ter jo varuj vsega hudega in izpopolni v svoji ljubezni.

Vsa ljudstva naj spoznajo tebe, resničnega Boga

– in tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki si ga poslal.

Našim sorodnikom naklanjaj svoje dobrote,

– daj jim svoj blagoslov in večno življenje.

Vse utrujene od dela in skrbi poživi

– in vrni dostojanstvo vsem preziranim.

Odpri svoje usmiljeno srce vsem, ki so danes umrli,

– in jih dobrotljivo sprejmi v svoje kraljestvo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, spremljaj naše molitve in nas varuj podnevi in ponoči, da bomo po spremenljivosti tega življenja pristali v neminljivi večnosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.