Brevir za 1. april 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti.

Držal sem se njegovih potov *

in z grehom od svojega Boga nisem odstopil.

Spolnjeval sem vse njegove zapovedi, *

njegovih zakonov nisem zavračal.

Brez graje sem se pred njim ohranil *

in se varoval vsake krivde.

Gospod mi je povrnil, kakor sem zaslužil, *

naklonjen mi je bil zaradi moje pravičnosti. —

 

Do usmiljenega si usmiljen, *

s pravičnim ravnaš pravično.

Z iskrenim ravnaš iskreno, *

do zvijačnega pa si oprezen.

Ti rešuješ preprosto ljudstvo, *

prevzetne pa ponižuješ.

Tudi meni prižigaš luč upanja v duši, *

ti si moj Bog, ki mi temo razsvetljuješ.

S teboj si upam v boj zoper sovražne vrste, *

s teboj premagam še tako visoke ovire. —

- Spreobrnimo se in delajmo pokoro,

- da bomo novi ljudje z novim srcem.

 

O vas, preljubi, smo prepričani, da ste boljši in blizu zveličanja, čeprav tako govorimo. Saj Bog ni krivičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo skazali njegovemu imenu, ker ste svetim stregli in še strežete. Želimo pa, naj vsak izmed vas pokaže isto vnemo za popolnost upanja do konca, da bi se namreč ne polenili, ampak posnemali tiste, ki so po veri in stanovitnosti deležni obljub.

Ko je namreč Bog Abrahamu dal obljubo, je prisegel sam pri sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer, ki bi bil večji; rekel je: »Resnično, obilno te bom blagoslovil in silno te namnožil.« In tako je potrpežljivo čakal ter obljubo prejel.

Ljudje namreč prisegajo pri večjem in vsakega prerekanja konec je prisega, ki je v potrditev. Ker je dedičem obljube hotel Bog še bolj pokazati nepremenljivost svojega sklepa, je pristavil prisego, da bi po dveh nepremenljivih dejanjih, ki je v njih nemogoče, da bi Bog varal, imeli močno tolažbo, kateri smo pribežali, da se oprimemo danega upanja. V njem imamo svoje duše sidro, ki je varno in trdno ter sega v notranjščino za zagrinjalom, kamor je šel za nas predhodnik Jezus, ki je postal po Melkizedekovem redu veliki duhovnik na veke.

SPEV (Hebr 6,19.20; 7, 24.25)

Jezus je postal po Melkizedekovem redu veliki duhovnik na veke. * Vedno živi, da prosi za nas.

On ima neminljivo duhovništvo, zato more tistim, ki se po njem bližajo Bogu, tudi zveličanje vedno dajati. * Vedno živi, da prosi za nas.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Bog ni mogel ljudem ponuditi večjega darila, kot da jim je postavil za glavo lastno Besedo, po kateri je vse ustvaril, in da jih je njej priključil kot ude. Tako je Beseda obenem božji Sin in sin človekov, en sam Bog s svojim Očetom, en sam človek z ljudmi. Ko se z molitvijo obračamo k Bogu, ne delamo tega brez njegovega Sina. Ko Sinovo telo oblikuje molitev Bogu, ne dela tega brez glave. Tako je naš Gospod Jezus Kristus, božji Sin, edini rešenik svojega telesa - Cerkve, bodisi da moli za nas, bodisi da moli v nas, bodisi da mi molimo k njemu.

On moli za nas kot naš duhovnik, moli v nas kot naša glava, mi molimo k njemu kot svojemu Bogu. Spoznajmo torej svoj glas v njem in njegovega v sebi! In kadar ga Sveto pismo - zlasti preroki, govoreč o našem Gospodu Jezusu Kristusu - navidezno prikazujejo v nekem ponižujočem, njega nevrednem položaju, se nikar ne strašimo, da mu tudi mi dajemo to ponižanje; saj se sam ni zbal, da bi postal z nami enak med enakimi. Njemu je vendar pokorno vsako ustvarjeno bitje, saj so bila vsa bitja ustvarjena po njem.

Njegovo vzvišenost in božanskost razberemo iz tehle besed: V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič. Res pa je, da mimo te vzvišenosti božjega Sina, ki prekaša tudi najbolj vzvišena ustvarjena bitja, slišimo na nekaterih straneh naših svetih knjig istega božjega Sina, kako vzdihuje, moli in se obtožuje.

Z oklevanjem mu pripisujemo te besede, ker se pač naša misel, ki ga je pravkar motrila v vzvišenosti božanstva, obotavlja spustiti do njegovega ponižanja. Zdi se nam, kot da mu delamo krivico, če spoznamo v besedah človeka, ki roteče prosi Boga, njegove besede. Zato često vztrajamo pri svojem in skušamo spremeniti smisel svetih besed. Toda v Svetem pismu ne srečamo nobene misli, ki bi nas ne navajala k njemu ali celo dajala povod, da bi se odmaknili od njega.

Naj se naša duša vendar prebudi in ostane budna v svoji veri! Tisti, ki ga je pravkar motrila v božji podobi, si je nadel obličje služabnika, ko je postal podoben ljudem. Postal je človek po vsej zunanjosti in se je ponižal tako, da je postal pokoren do smrti. Ko je visel razpet na križu, si je prisvojil celo besede iz psalma: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil.

Mi ga molimo kot pravega Boga, on pa moli v podobi hlapca. Tu stvar, tam Stvarnik, ki brez kakršnekoli spremembe privzema spremenljivo človeško naravo in nas s seboj vred naredi enega človeka, glavo in ude. Molimo torej k njemu, po njem in v njem, izrekamo svoje molitve z njim, on pa jih govori z nami.

SPEV (Jan 16, 24. 23)

Doslej v mojem imenu niste ničesar prosili. * Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.

Resnično, resnično, povem vam, ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. * Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 35   Grešnikova hudobija in Božja dobrota

 

Zločinec snuje v svojem srcu hudobijo; *

ne boji se Boga, ker ga ne priznava. —

 

Dela greh in si utvarja, *

da se njegova krivda ne bo odkrila.

Njegova usta so polna hudobije in prevare, *

njegovo srce odklanja modrost in dobroto.

Med počitkom si izmišlja zločine, *

hodi po vseh krivih potih in se zlega ne izogiba. —

 

Gospod, do neba sega tvoja dobrota *

in tvoja zvestoba celo nad oblake.

Tvoja pravičnost je kot najvišje gore, *

tvoje sodbe kot najgloblje morje. 

Ljudi rešuješ v svoji dobroti, *

skrbiš celo za živali. —

 

O Bog, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

vsi ljudje se zatekajo k tebi.

Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, *

s potokom svojih radosti jih napajaš.

V tebi je vir vsega življenja *

in v tvoji luči nam je vse postalo svetlo. —

 

Ohrani svojo naklonjenost njim, ki te poznajo, *

in poštenim v srcu svojo pravičnost.

Prevzetneževa noga naj me ne pohodi *

in grešnikova roka naj me ne premakne.

Glej, hudobni so padli, *

propadli so in ne morejo več vstati. —

Jdt 16,2–3.15–19    Stvarnik varuje svoje ljudstvo

 

Slavite Gospoda z bobnanjem, *

cimbale naj mu zvenijo.

Zložite mu novo pesem, *

Gospoda Boga slavite in poveličujte.

Gospod končuje vojskovanje, *

gospodar je vsega. —

 

Pojmo pesem Gospodu, *

novo pesem pojmo našemu Bogu.

Moj Gospod, velik si in preslaven v svoji moči, *

nihče te ne more premagati. —

 

Tebi naj služi vse tvoje stvarstvo, *

samo rekel si in je nastalo.

Poslal si svojega Duha in je bilo ustvarjeno, *

nihče se ne more ustaviti tvoji besedi. —

 

Gore in vode se zamajejo v temeljih, *

kakor vosek se skale stopijo pred tvojim obličjem.

Tisti pa, ki ti v spoštovanju služijo, *

s tvojo močjo za vselej ostanejo. —

Ps 46   Slavospev Bogu, vladarju vesolja

 

Vsa ljudstva, glasno ploskajte, *

vzklikajte Bogu z veselim glasom.

On je najvišji, vsega spoštovanja vreden, *

veliki gospodar vse zemlje. —

 

Bog gospoduje nad ljudstvi, *

Gospod vlada nad narodi.

Za dediščino nam pripravlja *

slavo svojega maziljenca.

Bog vstopa med radostnimi vzkliki, *

Gospoda pozdravlja glas trobente. —

 

Prepevajte Bogu, prepevajte, *

prepevajte našemu kralju, prepevajte.

Zakaj Bog je vladar vse zemlje, *

pojte mu slavospeve. —

 

Bog vlada nad narodi, *

Bog sedi na svojem svetem prestolu.

Prvaki narodov se zbirajo, *

združujejo se z Božjim ljudstvom.

Kajti veljaki tega sveta so odgovorni Bogu, *

on pa je vzvišen nad vsemi. —

Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Potrt si bil zaradi naših hudobij.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Hvaljen, naš Odrešenik, ki si hotel, da bi se vse človeštvo v tebi prenovilo v novo stvarstvo, kjer bo staro prešlo in nastalo novo. Zato te z živim zaupanjem prosimo:

Gospod, obljubil si nam novo nebo in novo zemljo, vedno nas prenavljaj po Svetem Duhu,

– da te bomo večno uživali v nebeški domovini.

Naj sodelujemo s teboj in ta svet prepojimo s tvojim Duhom,

– tako bo človeška družba uspešneje dosegla svoj namen v pravičnosti, míru in ljubezni.

Pomagaj nam premagati vsako lenobo in brezbrižnost,

– da se bomo veselili duhovnih darov.

Reši nas vsega hudega in nas varuj pred varljivimi omamami,

– ki nam zatemnjujejo resnične dobrine.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 118,9–16 (II)  Hvala Božji postavi

 

Svoje življenje bom ohranil neomadeževano, *

če se bom ravnal po tvojih zapovedih.

Zato te z vsem srcem iščem, *

ne daj, da bi zablodil od tvoje postave. —

 

V srcu premišljujem tvoje zapovedi, *

da ne bi grešil zoper tebe.

Gospod, vse te proslavlja; *

poúči me v svoji postavi. —

 

S svojimi usti oznanjam, *

karkoli si določil.

Veselim se življenja po tvoji volji, *

to mi je največje bogastvo. —

 

Spolnjeval bom tvoje zapovedi *

in skrbno hodil po tvojih potih.

Tvojih zakonov se radujem, *

tvojih besed ne pozabljam. —

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Oče, razsvetljuj srca svojih otrok, ki jih je pokora očistila. Nagibaš nas, da ti služimo, zato nas tudi dobrotno usliši, kar te prosimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.

 

Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.

 

Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.

 

Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 26   Zaupanje v Božjo previdnost

 

Gospod je moja luč in moja rešitev, *

zato se ne bojim nikogar.

Gospod je varuh mojega življenja, *

pred nikomer ne trepečem.

Preganjajo in napadajo me sovražniki, *

a se sami spotaknejo in padejo.

Če se cela vojska utabori proti meni, *

se moje srce ne bo balo.

Če se vname boj zoper mene, *

bom v Boga zaupal. —

 

Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, *

da bi užival njegovo naklonjenost,

prebival v njegovi hiši vse dni življenja *

in občudoval njegovo svetišče.

Skril me bo v svoj šotor ob dnevu nesreče, *

tam mi bo dal varno zavetje.

Tako bom rešen svojih sovražnikov, *

ki me zdaj obdajajo.

Veselo bom daroval v njegovem svetišču, *

pel in igral bom Gospodu. —

 

Sliši, o Gospod, moj glas, ko kličem, *

usmili se me in me usliši.

Moje srce mi veleva: »Išči Gospoda!« *

Zato koprnim po tvoji bližini. —

 

Nikar se pred menoj ne skrivaj, *

ne odklanjaj v srdu svojega služabnika.

Ti si moja pomoč, nikar me ne zavrzi, *

ne zapusti me, Bog, moj rešitelj.

Če bi me oče in mati zavrgla, *

bi me sprejela tvoja ljubezen. —

 

Gospod, naj živim po tvoji volji, *

zaradi mojih nasprotnikov me vodi po pravi poti.

Nikar me ne prepuščaj volji mojih sovražnikov; *

vstale so zoper mene krive priče, polne sovraštva. —

 

Verujem, da bom gledal Božje dobrote *

in jih užival v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumen, *

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti.
— Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti.

Izbriši mojo krivdo.
— Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Poveličujmo Božjo vsemogočnost in previdnost. Bog sam ve, kaj potrebuje njegovo ljudstvo, vendar hoče, da najprej iščemo njegovo kraljestvo, zato mu vzklikajmo:

Sveti Oče, dal si nam Kristusa, pastirja naših duš, naj bodo vsi pastirji vneti za Božje ljudstvo,

– ljudstvo pa naj jih skrbno posluša.

Naj z bratsko ljubeznijo pomagamo bolnikom

– in v njih srečujemo tvojega Sina.

Neverni naj vzljubijo tvojo Cerkev in vstopijo vanjo

– ter jo v ljubezni vedno gradijo z dobrimi deli.

Grešniki si naj izprosimo pri tebi odpuščanje,

– obenem pa se naj spravimo s tvojo Cerkvijo.

Sprejmi rajne v večno življenje,

– da bodo vedno prebivali pri tebi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!