Brevir za 1. marec 2024

Petek 2. postnega tedna, prvi petek v mesecu

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *
 pokaži nam svojo dobroto.
Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *
 naj tvoje zveličanje osreči vse narode.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
 slavijo naj te vsa ljudstva.
Veselijo in radujejo naj se narodi, *
 ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
 slavijo naj te vsa ljudstva.
Zemlja je obrodila svoje sadove, *
 Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.
Bog je zares dober, *
 zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Ob delavnikih
Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
 
Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
 
Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
 
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski
 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).
I
Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *
in ne pokôri me v svojem srdu.
Tvoje šibe so me udarile, *
tvoja težka roka me je zadela. —
 
Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *
bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.
Moja krivda mi sega čez glavo *
kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
II
Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *
zavoljo moje nespameti.
Potrt sem čez mero, *
sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —
 
Moja ledja so polna vnetja, *
nič zdravega ni na mojem telesu.
Silno sem potrt in izčrpan, *
tako mi je hudo, da kar tulim. —
 
Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *
moje vzdihovanje ti ni prikrito.
Srce mi razbija in moč me zapušča, *
luč mojih oči mi ugaša. —
 
Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *
sorodniki se me izogibajo.
Tisti, ki mi strežejo po življenju, *
premišljajo, kako bi se me znebili.
Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *
nenehno snujejo zvijače. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.
III
Kakor gluh sem in ne poslušam, *
kakor nem svojih ust ne odpiram.
Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *
in se ne more braniti. —
 
Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *
ti boš govoril zame.
Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *
ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —
 
Ne morem zdržati, *
moja bolečina me muči brez prenehanja.
Priznavam svojo krivdo, *
žalosten sem zaradi svojega greha. —
 
Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *
in postajajo vedno močnejši.
Vračajo mi hudo za dobro, *
napadajo me, ker se potegujem za pravico. —
 
O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *
ostani mi ob strani.
Hiti mi pomagat, *
moj Gospod in moja rešitev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.

[L]

- Spreobrnimo se h Gospodu, svojemu Bogu,
- milostljiv je in usmiljen.
PRVO BERILO
Iz druge Mojzesove knjige (19,1-19; 20, 18-21)
Gospod obljubi zavezo in se prikaže na Sinaju
 
Tisti dan so Izraelovi sinovi, tretji mesec po izhodu iz egiptovske dežele, prišli v Sinajsko puščavo. Odrinili so namreč iz Rafidima in prišli v Sinajsko puščavo ter šotorili v puščavi; tam se je Izrael ušotoril nasproti gori.
Mojzes je stopil k Bogu in Gospod mu je zaklical z gore: »Tako povej Jakobovi hiši in oznani Izraelovim sinovom: Sami ste videli, kaj sem storil Egipčanom in kako sem vas nosil na orljih perutih in vas privedel k sebi. Če boste sedaj radi poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh narodov, kajti moja je vsa zemlja; in boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod. To so besede, ki jih povej Izraelovim sinovom!«
Mojzes je prišel in sklical starešine ljudstva ter jim predložil vse te besede, ki mu jih je Gospod zapovedal. Vse ljudstvo je soglasno odgovorilo: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili.« Mojzes je sporočil besede ljudstva Gospodu. Gospod pa je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo čulo ljudstvo, ko bom s teboj govoril, in bo verovalo vate za vedno.«
Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k ljudstvu in posvečuj jih danes in jutri; naj operejo svoja oblačila! Tako naj bodo pripravljeni za tretji dan; kajti tretji dan bo Gospod stopil pred očmi vsega ljudstva na goro Sinaj. Napravi za ljudstvo mejo okrog in reci: ,Varujte se stopiti na goro ali dotakniti se njenega vznožja; kdor koli se dotakne gore, mora umreti!' Naj se ga ne dotakne roka, ampak naj se usmrti s kamenjem ali strelicami, bodisi žival ali človek, naj ne ostane živ. Ko zadoni tromba, naj stopijo do gore.«
Mojzes je stopil z gore k ljudstvu in ljudstvo posvetil; oprali so svoja oblačila. Potem je rekel ljudstvu: »Bodite pripravljeni na tretji dan; ne bližajte se ženi!«
Ko je zasvital tretji dan, je pričelo grmeti in se bliskati, gost oblak je pokrival goro in tromba je močno zabučala; vztrepetalo je vse ljudstvo, ki je bilo v šotorišču. Tedaj je Mojzes popeljal ljudstvo iz šotorišča Bogu naproti; postavili so se ob vznožju gore. Vsa gora Sinaj pa se je kadila, zato ker je Gospod stopil nanjo v ognju; in njen dim se je dvigal kakor dim topilne peči in vsa gora se je silno tresla. In glas trombe je bil čedalje močnejši. Mojzes je govoril, Bog pa mu je odgovarjal z gromom.
Vse ljudstvo je opazovalo grmenje, bliskanje, glas trombe in kadečo se goro; in ljudstvo se je balo in trepetalo in stalo od daleč. Rekli so Mojzesu: »Govori ti z nami in bomo poslušali! Bog pa naj ne govori z nami, da ne umrjemo!« Mojzes pa je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi vas preskusil in da bi bil njegov strah v vas, da bi ne grešili.« Ljudstvo je torej stalo od daleč; Mojzes pa se je približal temnemu oblaku, v katerem je bil Bog.
 
SPEV (2 Mojz 19, 5.6; 1 Pet 2,9)
Če boste radi poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed narodov; * in boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.
Vi ste izvoljen rod, kraljevo duhovništvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo; * in boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.
DRUGO BERILO
Sv. Irenej (ok. 130-ok. 200) iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, škof v Lyonu v Franciji, oče dogmatične teologije, mučenec
Iz razprave sv. Ireneja, škofa, Zoper krivoverstva (4. knj., 16, 2-5)
Gospodova zaveza
 
V peti Mojzesovi knjigi beremo, kako pravi Mojzes ljudstvu: Gospod, naš Bog je sklenil z nami zavezo na Horebu. Ni z našimi očeti sklenil Gospod te zaveze, temveč z vami samimi. A zakaj ni sklenil Gospod zaveze z očeti? Zato, ker postava ni dana za pravičnega. Očetje pa so bili pravični, ker so v svojih srcih in dušah imeli kreposti desetih zapovedi, ljubili so Boga, ki jih je ustvaril, in so se varovali krivičnosti do ljudi. Zato jih ni bilo treba opominjati z zakoni, saj so v sebi nosili pravičnost postave.
Ko pa je ta nekdanja pravičnost in ljubezen, ki so jo imeli do Boga, v Egiptu padla v pozabo in izginila, se je Bog v svojem usmiljenju do ljudi razodeval z besedo. S svojo mogočnostjo je izpeljal ljudstvo iz Egipta, da bi človek znova postal božji učenec in bil njemu vdan. Nepokorne je kaznoval, ker so svojega Stvarnika prezirali. Z mano jih je hranil, da bi duhovno zaživeli, kakor pravi Mojzes v peti knjigi: Hranil te je z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsega, kar prihaja iz božjih ust.
Ukazal je ljubezen do Boga in priporočil pravičnost do bližnjega, da ne bi bili krivični in nevredni Boga. Tako je pripravljal človeka z desetimi zapovedmi na prijateljstvo s seboj in na slogo z bližnjim. Vse to namreč koristi človeku, a Bog od človeka ne potrebuje ničesar. To vse je človeka bogatilo, ker je prejel, kar mu je manjkalo, in sicer prijateljstvo božje, Bogu pa ni prineslo ničesar, ker Bog ne potrebuje človeške ljubezni.
Človek je bil namreč brez božje slave, ki je ni mogel doseči razen z vdanostjo Bogu. Zato Mojzes zopet pravi: Izvoli življenje, da boš živel ti in tvoj zarod! Ljubi Gospoda, svojega Boga, poslušaj njegov glas in drži se njega! On je tvoje življenje, ki nima konca.
Da bi pripravil človeka za to življenje, je Bog sam za vse ljudi razglasil deset zapovedi. Zato veljajo tudi za nas, in sicer s povečanim in poglobljenim pomenom, odkar je sam učlovečen prišel med nas.
Bog je po Mojzesu posebej dal zmožnostim ljudi primerna navodila, kako naj mu služijo, kakor pravi Mojzes: Meni pa je takrat Gospod naročil, naj vas učim postav in naredb.
Zakoni, ki so jih prejeli za čas suženjstva in kot prispodobo, so bili v zavezi svobode odpravljeni. Tiste zakone, ki so skupni vsem po naravi in dostojanstvu človeške svobode, pa je pomnožil in dopolnil, ko je ljudem s posinovljenjem v božje otroke velikodušno podaril spoznanje Boga in jih naučil Boga ljubiti iz vsega srca ter neprenehoma hoditi za božjo Besedo.
 
SPEV
Mojzes, Gospodov služabnik, se je postil štirideset dni in štirideset noči, * da bi bil vreden prejeti Gospodovo postavo.
Mojzes je šel h Gospodu na Sinajsko goro in je bil tam štirideset dni in štirideset noči, * da bi bil vreden prejeti Gospodovo postavo.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, prosimo, naj nas naša prizadevna pokora očiščuje, da bomo prenovljeni dočakali velikonočne praznike.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Ob delavnikih
O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.
 
Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.
 
O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.
 
Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.
 
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
Ps 50   Usmili se me, Bog
Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).
 
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *
v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.
Popolnoma izmij mojo krivdo, *
mojega greha me očisti. —
 
Svojo pregreho priznavam, *
moj greh mi je živo v spominu.
Grešil sem zoper tebe samega, *
kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.
Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *
tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —
 
Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *
z grehom je omadeževan že od začetka.
Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *
ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —
 
Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje, *
moje potrto srce naj se vzraduje. —
 
Ne glej na moje grehe, *
vso mojo krivdo izbriši.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *
duha stanovitnosti v meni obnovi. —
 
Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *
svojega svetega duha mi ne odvzemi.
Naj se spet veselim, da sem rešen, *
duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —
 
Grešnikom bom kazal tvoja pota, *
izgubljeni se bodo vrnili k tebi.
Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *
moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —
 
Gospod, odpri moje ustnice, *
da bom oznanjal tvojo hvalo.
Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *
klavnih in žgalnih daritev ne maraš.
Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *
skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —
 
Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *
kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.
Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *
in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi
Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).
 
Gospod, razodel si mi svoje načrte, *
napolnil si mi dušo s svetim strahom.
Pokazal si mi delo odrešenja, *
ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.
Izvršiš ga v prihodnjih letih, *
v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.
Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *
in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —
 
Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *
zemlja je polna tvoje slave.
Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *
s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —
 
Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *
da rešiš svoje izvoljene.
V morje poženeš konje sovražnikov, *
da se pogreznejo v globokem vodovju.
Od groze se tresem, ko slišim *
in gledam stisko svojega ljudstva.
Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *
ko pride ljudstvo, ki nas napade. —
 
Smokva namreč ne bo cvetela, *
na vinski trti ne bo grozdja.
Pridelek oljke bo odpovedal, *
polja ne bodo dajala hrane.
Ovce bodo iz staj odpeljali, *
v hlevih ne bo več živine. —
 
Vendar se bom veselil v Gospodu, *
se radoval v Bogu, svojem rešitelju.
Moja moč bo v Gospodu Bogu, *
gibčen bom kakor jelen. 
Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *
od veselja bom prepeval. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.
Ps 147 Jeruzalem znova pozidan
Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).
 
Hvali Gospoda, Jeruzalem, *
hvali svojega Boga, o Sion. —
 
Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *
blagoslovil tvoje otroke v tebi.
Tvoji deželi daje živeti v miru, *
hrani te z najboljšo pšenico.
Na zemljo pošilja svojo besedo, *
njegovo oznanilo se hitro širi. —
 
Snežno odejo razgrinja kot volno, *
kakor pepel potresa slano.
Točo siplje kot drobtine kruha, *
kaj more obstati pred njegovim mrazom?
Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *
veter zaveje in stečejo vode. —
 
Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *
zakone in zapovedi svojim izvoljenim.
Tako ni storil nobenemu narodu, *
ni jim razodel svoje postave. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.

[L]

Kratko berilo  (Iz 53,11b–12)
S svojim trpljenjem bo moj pravični služabnik prinesel pravičnost mnogim, njih hudobije bo naložil nase. Zato mu bom dal v delež mnoge in mogočne prejme kot plen, zato ker je svoje življenje dal v smrt in bil prištet med hudodelce, medtem ko je nosil grehe mnogih in prosil za grešnike.
Spev z odpevom
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
Trpel si zaradi naših grehov.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
Odpev k Hvaljen Hudobneže bo pokončal in vinograd bo dal v najem drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali pridelek ob svojem času.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
 obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
 v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
 ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
 otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
 spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
 da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
 v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
 pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
 ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
 kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
 in naravnal na pot miru vse naše korake.
  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Hudobneže bo pokončal in vinograd bo dal v najem drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali pridelek ob svojem času.
Prošnje
Jezusa Kristusa, ki nas je odrešil s svojo smrtjo in vstajenjem, kličimo na pomoč:
Gospod, usmili se nas.
Šel si v Jeruzalem, da bi tam trpel in tako prišel v slavo,
– privedi svojo Cerkev v večno veliko noč.
Gospod, usmili se nas.
Hotel si biti pribit na križ in preboden z vojakovo sulico,
– ozdravi naše rane.
Gospod, usmili se nas.
Tvoj križ nam je postal drevo življenja,
– naj v krstu prerojeni uživamo njegove sadove.
Gospod, usmili se nas.
Na križu si odpustil skesanemu razbojniku,
– odpusti tudi nam grešnikom.
Gospod, usmili se nas.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, prosimo, naj nas naša prizadevna pokora očiščuje, da bomo prenovljeni dočakali velikonočne praznike.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 
V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.
 
Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.
 
Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.
 
Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.
Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.
Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi
 
Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *
daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.
Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *
ker zaupam v tvojo besedo. —
 
Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *
vem, da si me po pravici ponižal.
Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *
kakor si mi obljubil. —
 
S svojo ljubeznijo me poživi, *
tvoja postava je moje veselje.
Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *
jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —
 
Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *
in priznavajo tvoje ukaze.
Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *
in ne bom osramočen nikoli. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike
Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).
 
Moj Bog, otmi me sovražnikov, *
reši me mojih napadalcev.
Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *
krvoločnih ljudi me obvaruj.
Strežejo mi po življenju, *
z veliko silo me napadajo.
Nedolžen sem in brez krivde, *
pa se vendar zbirajo zoper mene. —
 
Gospod, vstani in hiti pomagat; *
vate zaupam, moja moč in moja obramba.
Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *
naj slavim zmago nad njimi. —
 
Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *
ker si me v stiski varoval in branil.
Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *
ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Ps 59   Molitev po porazu
Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).
 
O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *
razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.
Zamajal si deželo, da se je razklala; *
zaceli njene razpoke, da se ne poruši.
Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *
kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —
 
Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *
v njem so varni pred sovražnikom.
Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *
da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —
 
Bog nam govori iz svojega svetišča: *
»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.
Moje ljudstvo je krona moje glave *
in žezlo mojega kraljestva.
Podvržem si narode, *
k nogam si položim vsa ljudstva.« —
 
Kdo nas popelje prek zidovja, *
kdo nas povede v varno zavetje?
Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *
ker smo zaupali sami vase. —
 
Daj nam pomoč zoper sovražnike, *
zakaj ničeva je človeška podpora.
Z Bogom bomo delali junaštva, *
on bo poteptal naše sovražnike. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.
Opoldne

Kratko berilo  (Prim. Jer 3,12.14a)
Spreobrnite se, govori Gospod, ne bom vas več jezno gledal, kajti milostljiv sem, ne jezim se na veke. Povrnite se, odpadli sinovi, govori Gospod.

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, prosimo, naj nas naša prizadevna pokora očiščuje, da bomo prenovljeni dočakali velikonočne praznike.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

[D]

Pesem ob delavnikih
Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.
 
Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.
 
Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.
 
Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.
 
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
Ps 114 Zahvala
Po  mnogih  stiskah  moramo  priti  v  nebeško kraljestvo (Apd 14,21).
 
Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *
ko sem ga prosil.
Gospod se je sklonil k meni, *
kadarkoli sem ga klical. —
 
Zgrabile so me smrtne stiske, *
zašel sem v hude težave in nadloge.
Tedaj sem klical Gospoda: *
»Gospod, reši mi življenje.« —
 
Gospod je dober in pravičen, *
naš Bog je usmiljen.
Gospod varuje nebogljene, *
bil sem v nesreči in me je rešil. —
 
Umiri se, moja duša, *
Gospod je bil zame dober.
Otel mi je življenje pred smrtjo, *
obrisal solze in me obvaroval pred padcem.
Še bom živel na zemlji *
in bival v Božji bližini. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
Ps 120 Varuh Božjega ljudstva
Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).
 
Željno se oziram v višave, *
odkod mi pride rešitev.
Pomoč mi prihaja od Gospoda, *
ki je ustvaril nebo in zemljo. —
 
Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *
ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.
Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *
on varuje Božje ljudstvo. —
 
Bog bo varoval tudi tebe, *
njegova desnica bo tvoja obramba.
Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *
ne luna ponoči. —
 
Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *
Gospod bo varoval tvoje življenje.
Gospod te varuje od rojstva do smrti, *
zdaj in na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.
Raz 15,3–4  Zahvalna pesem
 
Velika in čudovita so tvoja dela, *
Gospod, Bog vsemogočni.
Pravična in resnična so tvoja pota, *
ti si kralj vekomaj. —
 
Gospod, kdo bi te ne priznaval *
in ne slavil tvojega imena?
Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *
ker so se razodele tvoje sodbe. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

[L]

Kratko berilo  (Jak 5,16.19–20)
Priznavajte drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite. Veliko premore goreča molitev pravičnega. Bratje moji! Če kdo izmed vas zaide od resnice in ga kdo spreobrne, naj vé, da, kdor obrne grešnika od njegove krive poti, reši njegovo dušo in pokrije obilo grehov.
Spev z odpevom
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.
Odvzemi mi breme mojega greha.
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Priznam ti svojo krivdo, Gospod.
Odpev k Moja duša Skušali so Jezusa prijeti, pa so se zbali ljudstva, ker ga je imelo za preroka.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
 moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
 glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
 njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
 vsem, ki mu zvesto služijo.
 
Dvignil je svojo močno roko, *
 razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
 in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
 in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
 kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
 do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša Skušali so Jezusa prijeti, pa so se zbali ljudstva, ker ga je imelo za preroka.
Prošnje
Častimo Odrešenika človeškega rodu, ki je s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje. Vdano ga prosimo:
Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.
Naš Odrešenik, naj se s spokornostjo čim bolj pridružimo tvojemu trpljenju,
– da bomo s teboj dosegli slavo vstajenja.
Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.
Tvoja mati, tolažnica trpečih, naj nas varuje
– in v bridkosti naj nas krepča tvoja tolažba.
Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.
Združi naše vsakdanje trpljenje s svojim trpljenjem,
– da se bo v nas razodevalo tvoje odrešenje.
Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.
Ponižal si se in si bil pokoren do smrti, smrti na križu,
– daj nam duha pokorščine in potrpežljivosti.
Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.
Naše rajne upodobi v slavi po svojem poveličanem telesu
– in naj se jim nekoč tudi mi pridružimo.
Posveti ljudstvo, ki si ga s svojo krvjo odkupil.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, prosimo, naj nas naša prizadevna pokora očiščuje, da bomo prenovljeni dočakali velikonočne praznike.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'
Pesem
O Kristus, ti si luč in dan,
razsvétli našo temno noč,
ti večne Luči si odsvit
in dušam našim luči vir.
 
Zaupno prosimo, Gospod,
da bi nas varoval v temi,
naj duh počiva brez skrbi,
spokojno ure nam tekó.
 
Ko sen zakrije nam oči,
srce naj s tabo še bedi;
dobrota tvoja, tvoja moč,
naj zla nas brani vsakega.
 
Skušnjavca zvitega odbij,
nas reši vseh nevarnosti,
obvaruj nas, ki tvoji smo
in s tvojo rešeni krvjo.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen
Psalmi
Ps 87   Molitev v hudi bolezni
To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).
 
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
 
Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *
 tudi ponoči tožim.
Naj pride k tebi moja molitev, *
 prisluhni moji prošnji.
 
Moja duša je polna bridkosti, *
 moje življenje se bliža smrti.
Za umirajočega me imajo, *
 mislijo, da sem z močmi pri kraju.
 
Med mrtve so me že prišteli, *
 sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.
Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *
 da ne skrbiš več zanje.
 
Pahnil si me v globoko jamo, *
 v temo in zapuščenost.
Trdo me je zadela tvoja desnica, *
 zgrnile so se name vse bolečine.
 
Moji prijatelji so me zapustili, *
 moja bolezen se jim gnusi.
Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *
 oči mi medlijo od hudega.
Gospod, ves dan vzdihujem, *
 svoje roke stegujem k tebi.
 
Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *
 ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?
Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *
 in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?
Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *
 in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen?
 
Moj Bog, na ves glas te kličem, *
 že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.
Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *
 in skrivaš svoje obličje pred mano?
 
Mučim se nesrečen od mladosti, *
 prenašam težke bolezni in hiram.
Hudo si me preskušal s trpljenjem, *
 strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.
Zapustili so me prijatelji in znanci, *
 pozabljen sem ostal v smrtni stiski.
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
 
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
 
Kratko berilo (Jer 14,9)
Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
 kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
 ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ...
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.
K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen
 

⇑ Vrh