Brevir za 1. december 2019

Beseda Božja, ki izšla

si iz Očeta večnega,

si v teku časa bežnega

kot človek odrešila svet.

 

Razsvetli srca nam sedaj

in jih v ljubezni svoji vžgi,

da čuli bomo blagovest,

se varovali padca v greh.

 

Ko spet prišel boš kot sodnik,

odkrival tajne boš srca,

prisojal kazni grešnikom,

dajal plačilo izvoljenim.

 

Ne daj, da bi med grešniki

bili na vek obsojeni,

v nebeški raj pokliči nas

v veselje večnih radosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 1     Dvojna pot življenja

 

Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, *

ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži;

veseli pa se Božjih zapovedi *

ter jih noč in dan premišlja. —

 

Tak človek je kot drevo, ki raste ob vodi, *

daje sad ob svojem času in mu listje ne ovene.

Česar se loti in karkoli dela, *

vse mu uspeva. —

 

Ni pa tako s hudobnimi in grešniki, *

ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Ne bodo obstali ob sodbi, *

zanje ne bo mesta v občestvu svetih. —

 

Gospod varuje pravične na poti življenja, *

pot hudobnih pa vodi v pogubo. —

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

- Poglejte in ozrite se kvišku,

- zakaj vaše odrešenje se približuje.

 

 

Videnje Izaija, Amosovega sina, ki ga je imel nad Judom in Jeruzalemom v dneh Ozija, Jotama, Ahaza in Ezekija, Judovih kraljev.

Čujte, nebesa, prisluhni zemlja! Kajti Gospod je govoril: Otroke sem vzgojil in povišal, oni pa so odpadli od mene. Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega gospoda; Izrael nima spoznanja, moje ljudstvo nima razumevanja!

Gorje, pregrešni narod, ljudstvo, obteženo s krivdo, zarod hudodelcev, pokvarjeni otroci! Zapustili so Gospoda, sramotili so Izraelovega Svetega, umaknili so se nazaj.

Kam naj bi bili še udarjeni, ko še nadaljujete odpad? Vsa bolna je glava, vse hiravo je srce; od podplatov do glave ni nič zdravega na njem; tvori, podplutbe in nove rane: niso jih iztisnili, ne obvezali in ne omečili z oljem.

Vaša dežela je puščava, vaša mesta so požgana, vašo zemljo žro pred vami tujci; pustinja je ko razdejanje Sodome.

Sionska hči je preostala kakor koliba v vinogradu, kakor čuvajnica na kumaričnem polju, kakor stražni stolp. Če nam Gospod nad vojskami ne bi pustil ostanka, bi bili ko Sodoma, Gomori bi bili podobni.

Čujte Gospodovo besedo, sodomski knezi, prisluhni postavi našega Boga, gomorsko ljudstvo!

Čemu mi je obilica vaših klavnih daritev? govori Gospod. Naveličal sem se žgalnih daritev ovnov in tolšče pitane živine; krvi bikov, jagnjet in kozlov ne maram. Ko prihajate gledat moje obličje, kdo terja od vas, da teptate moje dvore? Ne darujte več nevrednih daritev! Kadilo mi je gnusoba. Mlaja, sobote, poziva k prazniku: ne prenesem zločina in praznika. Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v breme so mi postali, naveličal sem se jih prenašati. Ko iztegujete svoje roke, zapiram pred vami svoje oči; četudi še toliko molite, vas ne poslušam: vaše roke so polne krvi.

Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte s hudobijami! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, pravico prisojajte siroti, branite pravdo vdove!

Pridite, pravdajmo se, govori Gospod. Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kot bager, bodo beli kakor volna.

 

Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči. * Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg.

Nehajte s hudobijami, učite se dobro delati, skrbite za pravico. * Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg.

Sv. Ciril Jeruzalemski (313-386), škof v Jeruzalemu, pregnanec, odličen poznavalec Svetega pisma in katehet

 

Ne oznanjamo le prvega Kristusovega prihoda, ampak tudi drugega, ki je nedopovedljivo lepši od prvega. S svojim prvim prihodom nam je Gospod želel razodeti, kako naj bomo ponižni. Ob drugem pa nam bo prinesel svojo kraljevsko krono.

Pri našem Gospodu Jezusu je dvojno tudi njegovo rojstvo. V Bogu se poraja od vekomaj, ob dopolnitvi časov pa mu je dala novo, človeško življenje Devica Marija. Dvakrat se je tudi spustil na zemljo, prvič podoben rosi, ki pada na runo, drugič pa se bo vrnil k nam na dan svojega veličastva.

Ko je prvič prišel, ga je mati povila v plenice in položila v jasli. Ob drugem prihodu se bo sam odel v svoj sijaj. Prvič je nosil križ in prenašal sramoto. Drugič ga bodo z vsemi častmi spremljali angelski zbori.

Ne zaustavljajmo se torej le ob njegovem prvem prihodu! Glejmo naprej in pričakujmo! Kakor smo mu ob njegovem prvem prihodu peli: Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, bi mu radi tudi drugič z angeli pohiteli naproti, ga molili in vzklikali: Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.

Odrešenik ne bo prišel le zato, da bi nas ponovno sodil, ampak bo poklical na odgovor vse, ki so ga nekoč pozivali pred svoje sodišče. Molčal je, ko so ga obsojali. Prišel pa bo dan, ko bo nesrečnežem, ki so z njim nečloveško ravnali ter ga tirali na križ, priklical v spomin svoj očitek: Ko si to delal, sem molčal!

Prvič je ljudi blago učil in prepričeval, naj se spravijo z njim, ki je poln usmiljenja. Prišel pa bo čas, ko bodo morali vsi, hočeš nočeš, sprejeti njegovo vladarsko besedo.

Prerok Malahija napoveduje oba njegova prihoda. Prvega omenja z besedami: Gospod, ki ga iščete, bo tedaj prišel v svoje svetišče.

Na drugega opozarja takole: Glejte angela zaveze, ki ga iščete. Poglejte, prihaja vsemogočni Gospod. Kdo bo na dan njegovega prihoda obstal? Kdo bo zdržal pred njegovim pogledom? Sam se približuje kakor varilčev ogenj, podoben pralnemu lugu. Sedel bo in nas čistil  …

Oba prihoda oznanja tudi Pavel. Takole piše Titu: Vsem ljudem se je razodela milost božjega Odrešenika. Uči nas premagovati brezbožne in posvetne želje, da bi na tem svetu živeli trezno, pobožno in pošteno ter bi polni blaženega upanja učakali veličastni prihod Jezusa Kristusa, našega velikega Boga in Odrešenika. Očividno najprej omenja prvi prihod in se zahvaljuje zanj. Potem pa opozarja na drugega, na katerega vsi čakamo.

Zato nam je tudi zaupal vero, ki jo izpovedujemo. Verujemo namreč vanj, ki je šel v nebesa, ki sedi na Očetovi desnici in bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve. Njegovemu kraljestvu pa ne bo konca.

Naš Gospod Jezus Kristus bo torej prišel iz nebes. Veličasten bo prišel ob koncu sveta, poslednji dan. Takrat bo usoda našega sveta zapečatena. Ustvarjeni svet bo tedaj dočakal svojo končno prenovo.

 

Gledam od daleč, glej, vidim božje veličastvo, kako prihaja, in oblak pokriva vso zemljo. * Pojdite mu naproti in recite: Sporoči nam, ali si ti, ki boš vladal izvoljenemu ljudstvu.

Nizki po rodu kakor visoki, bogatin in ubožec enako. * Pojdite mu naproti in recite: Sporoči nam, ali si ti, ki boš vladal izvoljenemu ljudstvu.

 

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Sklepna prošnja
1. teden Molimo. Vsemogočni Bog, utrdi nam voljo, da bomo prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli. Tako bomo prišli na njegovo desnico in večno živeli v njegovem kraljestvu, kjer s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Čuj iz višav veseli glas,

ki z upanjem navdaja nas.

Izgini temni mrak noči,

na nebu Jezus se blešči.

 

Oj, zdrami tužno se srce,

pogled povzdigni od zemlje.

Glej, nove zvezde blaga moč

razgnala bo nesrečno noč.

 

Že Božje Jagnje iz neba

se bliža v revni dol solza;

da strl bi grehov naših zlo,

v trpljenje Jezus gre voljno.

 

Le kdo za greh bi solz ne lil,

ki táko zlo nam je rodil?

Nebo zapušča večni Bog,

da pojde v smrt za greh otrók.

 

Ko zadnjič nam se bližal bo,

pretresel s strahom bo zemljo.

Pravični se ne bo ga bal,

krivični težko bo obstal.

 

Zahvala, čast in slava naj

iz src se dviga v sveti raj

Bogu dobrotnemu vsekdar

za milosti neskončni dar. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —