Božja beseda za nedeljo, 9. avgusta 2026

19. nedelja med letom (leto A)

»On mu je dejal: 'Pridi!' In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

1. berilo

Bog povabi Elija na svojo sveto goro

Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 19,9.11-13)

Tiste dni je prišel Elija do Božje gore Hóreba in je tam prenočil v votlini. In glej, prišla mu je Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi ven in se postavi na gori pred Gospoda.« In glej, Gospod je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred Gospodom; a Gospod ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a Gospod ni bil v potrésu. In za potresom ogenj; a Gospod ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepéta. Ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz, šel ven in obstal pri vhodu v votlino.

Psalm 85

Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«

Ps 85,9-14

Poslušam, kaj govorí Gospod Bog svojemu ljudstvu:

o miru govorí svojim zvestim.

Zares, blizu je njegova rešitev za tiste, ki se ga bojijo,

in slava bo prebivala v naši deželi.

Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«

Dobrota in zvestoba se bosta srečali,

pravičnost in mir se bosta poljubila.

Iz zemlje bo pognala zvestoba,

z neba se bo sklonila pravičnost.

Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«

Gospod nam bo izkazal dobroto,

naša dežela bo dajala obilen pridelek.

Pred njim bo šla pravičnost

in utirala pot njegovim korakom.

Odpev: »Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto!«

2. berilo

Velikodušnost do bratov

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 9,1-5)

Bratje in sestre, govorim resnico v Kristusu, ne lažem, moja vest mi je priča v Svetem Duhu: v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino. Kajti žêlel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu. Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinóvljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih po mesu izhaja Kristus, Bog, ki je nad vsem, slavljen na veke, amen.

Evangelij

Ps 130,5

Aleluja

Aleluja. Upam v Gospoda, čakam na njegovo besedo. Aleluja.

Jezus vabi Petra k sebi

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 14,22-33)

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpústil množice. In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično, ti si Božji Sin.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Sv. Terezija Benedikta od križa Edit Stein
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Poslušajte kot podkast.

19. nedelja med letom
(13.8.2023 ob 10^h, dolžina: 7:35)

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

Druge homilije za ta dan »
Vse homilije »

Komentar cerkvenih očetov

...

Sveti Janez Krizostom pravi: »Jezus se je umaknil na goro, da bi nas poučil o koristnosti samote med trenutki molitve.« Sv. Hilarij iz Poitiersa vidi v današnjem odlomku veliko simbolov: »Samota, čoln, odslovitev množice imajo svoj natančen simboličen pomen; so predpodoba njegovega končnega prihoda ter njegove slave.« Kromacij Oglejski k temu dodaja: »Jezusov čudež hoje po vodi je bil pred mnogimi leti preroško napovedan, saj kaže na nekoga, ki lahko hodi po vodi tako, kot bi hodil po zemlji, ker je resnično človek in hkrati …

Več ...

Kdo so cerkveni očetje?

Misli Benedikta XVI.

...

Več ...

V evangeljskem odlomku današnje nedelje srečamo Jezusa, ki se je umaknil na goro, kjer je vso noč prečul v molitvi. Gospod, sam, stran od množice in učencev, razodeva svojo intimno povezanost z Očetom ter kaže na potrebo po molitvi v samoti, stran od hrupa sveta. Ta oddaljiti se pa ne pomeni nezanimanja do oseb ali prepustiti apostole same sebi. Prav nasprotno, kot pripoveduje sveti Matej, je Jezus 'primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran' (Mt 14,22) in bi jih tam ponovno srečal. 'Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter' in 'ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim' (v. 24-25). Učenci so se vznemirili in so ga imeli za prikazen ter 'od strahu zavpili' (v. 26). Niso ga prepoznali, niso razumeli, da je Gospod. Jezus jih je pomiril: 'Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!' (v. 27).

To je dogodek, v katerem so cerkveni očetje našli bogastvo pomenov. Morje predstavlja sedanje življenje ter nestanovitnost vidnega sveta. Nevihta nakazuje vsakovrstno trpljenje in težave, ki stiskajo človeka. Čoln pa predstavlja Cerkev, ki jo je ustanovil Kristus in jo vodijo apostoli. Jezus želi vzgajati učence, da bodo v življenju s pogumom prenašali nasprotovanja ter zaupali v Boga, v Njega, ki se je na gori Horeb razodel preroku Eliju v 'glasu rahlega šepeta' (1Kr 19,12). Evangeljski odlomek se nadaljuje z dejanjem apostola Petra, ki je prevzet od ljubezni do Učitelja, prosil, da bi mu šel po vodi naproti. 'Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: “Gospod, reši me!” (Mt 14,30). Sveti Avguštin, ki si je predstavljal, da nagovarja apostola, je razložil: 'Gospod, se je sklonil in te prijel za roko. S svojimi močmi ne moreš vstati. Oprimi se roke Njega, ki se je spustil vse do tebe' (Enarr. in Ps. 95,7: PL 36, 1233). Peter namreč ne hodi po vodi iz lastne moči, temveč zaradi božje milosti, v katero veruje. Ko pa ga prevzame dvom, ko njegov pogled ni usmerjen na Jezusa, temveč v strah pred vetrom, ko popolnoma ne zaupa Učiteljevim besedam, pomeni, da se začenja notranje oddaljevati od njega in tvega, da se utopi v morju življenja. Tako tudi mi, če vidimo samo sebe, postanemo odvisni od tokov in ne moremo več iti skozi viharje življenja. Veliki mislec Romano Guardini je zapisal, 'da je Gospod vedno blizu, saj je ob korenini našega bitja. Kljub temu pa moramo okušati naš odnos z Bogom med nasprotnima poloma oddaljenosti in bližine. Bližina nas utrjuje, oddaljenost nas preizkuša.

Dragi prijatelji, izkušnja preroka Elija, ki je slišal Božji mimohod ter Petrova slabotna vera, nam dasta razumeti, da nam Gospod, še preden ga mi iščemo ali ga pokličemo, pride On sam naproti. Zniža nebo, da nas prime za roko in nas dvigne na svojo višino. Od nas pričakuje samo, da mu popolnoma zaupamo. Prosimo Devico Marijo, zgled popolnega zaupanja v Boga, da bi sredi tolikšnih skrbi, problemov, težav, ki razburkajo morje našega življenja, odmevale v naših srcih Jezusove pomirjajoče besede, ki jih pravi tudi nam: 'Pogum, jaz sem, ne bojte se!' in bi v nas rastla vera Vanj.

Iz homilije Benedikta XVI. med pastoralnim obiskom v Sveti Mariji v Leuci in v Brindisiju, ki ležita ob morju.
Zato, Marija na morju življenja in zgodovine sije kot Zvezda upanja. Ne sveti sama od sebe temveč odseva svetlobo Kristusa, to je tistega Sonca, ki se je pojavilo na obzorju človeštva. Če sledimo Zvezdi Mariji in se med našim potovanjem oziramo nanjo bomo pluli proti Kristusu tudi v trenutkih teme in nevihte. Apostol Peter je dobro poznal to izkušnjo, saj jo je osebno doživel. Neke noči, ko so skupaj z drugimi učenci pluli na Galilejskem jezeru iz enega konca obale do drugega, jih je zajela nevihta. Čoln so tako premetavali valovi, da niso mogli naprej. V tem trenutku jih je Jezus dohitel tako, da je hodil po vodi. Povabil je Petra naj stopi iz čolna in mu pride naproti. Peter je naredil nekaj korakov med valovi, potem se je začel potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Gospod ga je prijel za roko in ga rešil (prim. Mt 14,24-33). Ta dogodek je bil za Petra znamenje preizkušnje, ki jo bo moral Peter prestati med Jezusovim trpljenjem. Ko so Gospoda prijeli, se je Peter zbal in ga trikrat zatajil, podlegel je tej močni nevihti. Toda, ko so se njegove oči srečale z Jezusovim pogledom, ga je zajelo Božje usmiljenje, da se je zjokal ter ga dvignilo iz padca.

Petrova in Marijina vera sta se združili v tem svetišču. Tu lahko zajemamo iz dvojnega vira krščanske izkušnje: marijanskega in petrinskega. Oba vam bosta pomagala, dragi bratje in sestre, začeti z obnovo vaše vere pri Kristusu, da boste lahko odgovorili na zahteve današnjega časa. Marija vas bo učila, kako nenehno v tišini molitve prisluhniti Gospodu, kako z velikodušnostjo in razpoložljivostjo sprejeti njegovo Besedo ter iz globine srca ponuditi same sebe Bogu, svoje konkretno življenje, da bo lahko večna Beseda z močjo Svetega Duha postala tudi danes v naši zgodovini 'meso'. Marija vam bo pomagala zvesto hoditi za Jezusom, se mu pridružiti pri žrtveni daritvi, nositi v srcu veselje vstajenja ter živeti v nenehni učljivosti Svetemu Duhu. Sveti Peter pa vas bo ob tem učil čutiti in verovati z Cerkvijo, ter nas tako utrdil v katoliški veri.

Manj ...

Benedikt XVI.