Božja beseda za torek, 7. aprila 2071

Tiste dni se je ljudstvo naveličalo potovanja. Govorili so zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umrjemo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.« Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je mnogo ljudstva iz Izraela umrlo. Tedaj je ljudstvo prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo.

Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.

Odpev: »Gospod, sliši mojo molitev!«

Gospod, sliši mojo molitev,

moj klic naj pride k tebi!

Ne skrivaj svojega obličja pred mano

ob dnevu moje stiske!

Odpev: »Gospod, sliši mojo molitev!«

Narodi bodo častili tvoje ime, Gospod,

vsi kralji priznavali tvoje veličastvo;

ko se Gospod obrne k molitvi siromakov,

njih prošnje ne bo zavrgel.

Odpev: »Gospod, sliši mojo molitev!«

Ljudstvo, ki šele pride, hvali Gospoda,

zakaj Gospod je pogledal na zemljo,

da bi slišal vzdihovanje jetnikov,

in rešil nje, ki so bili izročeni smrti.

Odpev: »Gospod, sliši mojo molitev!«

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: »Jaz grem in iskali me boste in v svojem grehu umrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.« Judje so torej govorili: »Se bo mar usmrtil, ker pravi: ›Kamor jaz grem, vi ne morete priti‹?« In rekel jim je: »Vi ste od tu doli, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel, da boste v svojih grehih umrli. Ako ne boste verovali, da sem jaz, boste namreč umrli v svojih grehih.« Rekli so mu torej: »Kdo si ti?« Jezus jim je odgovoril: »Prav to, kar vam govorim. Mnogo imam o vas govoriti in soditi; ali ta, ki me je poslal, je resničen in jaz svetu govorim to, kar sem od njega slišal.« In niso spoznali, da jim je govoril o Očetu.

Jezus je torej rekel: »Ko boste povišali Sina človekovega, takrat boste spoznali, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe, ampak tako govorim, kakor me je učil Oče. In tisti, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil samega, kajti jaz delam vedno to, kar je njemu všeč.« Ko jim je to govoril, so mnogi verovali vanj.

Če véliki Gospod hoče, ga napolni z duhom razumnosti; on potem izliva besede svoje modrosti in v molitvi slavi Gospoda. On razume njegov sve`t in nauk in razmišlja o njegovih skrivnostih. On objavlja svoj vzgojni nauk in se ponaša s postavo Gospodove zaveze.

Mnogi hvalijo njegovo razumnost, ki ne bo na veke pozabljena; njegov spomin ne izgine in njegovo ime bo živelo od roda do roda. Narodi slavijo njegovo modrost in njegovo hvalo oznanja občestvo. Dokler živi, je njegovo ime spoštovano bolj kakor tisoč drugih, in če leže k pokoju, mu to zadostuje.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Tisti čas so se učenci po poti med seboj pogovarjali, kdo je največji. In Jezus je sédel, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če hoče biti kdo prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel ter jim rekel: »Kdorkoli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«