Božja beseda za sredo, 7. aprila 2038

Tako govori Gospod: Ob času milosti te uslišim, ob dnevu zveličanja ti pomagam. Čuvam te in te dam v zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, da razdeliš opustošene dediščine, da porečeš jetnikom: »Pojdite ven«, tem, ki so v temi: »Pridite na svetlo!« Pasli bodo po potih, po vseh golih gričih bo njih paša. Ne bodo lačni ne žejni, ne zadene jih vroči veter ne sonce. Kajti njih Usmiljeni jih bo vodil, spremljal jih k vodnim vrelcem.

Iz vseh svojih gora naredim pot, moje ceste bodo nasipane. Glej, tile pridejo od daleč, glej, oni od severa in zahoda, oni iz dežele Sincev! Vriskajte, nebesa, raduj se, zemlja! Zavriskajte gore! Gospod je potolažil svoje ljudstvo, se usmilil svojih siromakov. Sion pa je rekel: »Gospod me je zapustil. Vsemogočni je name pozabil.« Ali pozabi žena na svojega dojenčka, da bi se ne usmilila sina svojega telesa? In ko bi ga tudi ona pozabila: jaz te ne pozabim!

Odpev: »Usmiljen in milostljiv je Gospod.«

Blag in usmiljen je Gospod,

potrpežljiv in premilostljiv.

Dober je Gospod vsem,

usmiljen do vseh svojih del.

Odpev: »Usmiljen in milostljiv je Gospod.«

Resničen je Gospod v vseh svojih besedah,

dober v vseh svojih delih;

Gospod zadržuje vse, ki padajo,

dviga vse, ki so tlačeni.

Odpev: »Usmiljen in milostljiv je Gospod.«

Gospod je pravičen na vseh svojih potih

in dober v vseh svojih delih;

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo,

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Odpev: »Usmiljen in milostljiv je Gospod.«

Tisti čas je Jezus rekel Judom: »Moj Oče dela doslej, tudi jaz delam.« Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal enakega Bogu. Jezus se je torej oglasil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more delati sam od sebe ničesar razen, kar vidi, da dela Oče; kar koli namreč dela on, dela enako tudi Sin. Oče namreč ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili. Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temveč je vso sodbo dal Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.

Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je prestopil iz smrti v življenje. Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. Kajti kakor ima Oče življenje sam v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje sam v sebi. In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali njegov glas: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi. Jaz ničesar ne morem delati sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak, voljo tistega, ki me je poslal.

Če véliki Gospod hoče, ga napolni z duhom razumnosti; on potem izliva besede svoje modrosti in v molitvi slavi Gospoda. On razume njegov sve`t in nauk in razmišlja o njegovih skrivnostih. On objavlja svoj vzgojni nauk in se ponaša s postavo Gospodove zaveze.

Mnogi hvalijo njegovo razumnost, ki ne bo na veke pozabljena; njegov spomin ne izgine in njegovo ime bo živelo od roda do roda. Narodi slavijo njegovo modrost in njegovo hvalo oznanja občestvo. Dokler živi, je njegovo ime spoštovano bolj kakor tisoč drugih, in če leže k pokoju, mu to zadostuje.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Tisti čas so se učenci po poti med seboj pogovarjali, kdo je največji. In Jezus je sédel, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če hoče biti kdo prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel ter jim rekel: »Kdorkoli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«