Božja beseda za soboto, 7. aprila 2035

Tiste dni je število učencev naraščalo in Helenisti so začeli godrnjati zoper Hebrejce, češ da so pri vsakdanji strežbi zanemarjali njihove vdove. Dvanajsteri so sklicali zbor učencev in rekli: »Ne bilo bi prav, da bi mi opuščali Božjo besedo in oskrbovali mize. Izberite si torej, bratje, izmed sebe sedem mož, ki so na dobrem glasu, polni Duha in modrosti; nje bomo postavili za to opravilo, mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju nauka.«

Ta beseda je ugajala vsemu zboru in izvolili so Štefana, moža polnega vere in Svetega Duha, Filipa, Prohorja, Nikanorja, Timona, Parmena in Nikolaja, spreobrnjenca iz Antiohije; postavili so jih pred apostole in ti so molili ter položili nanje roke. Božja beseda se je širila in število učencev v Jeruzalemu je silno naraščalo; tudi veliko število duhovnikov je bilo veri poslušnih.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Radujte se, pravični, v Gospodu:

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Odpev: »Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami.«

Ko se je zvečerilo, so šli Jezusovi učenci k morju, stopili v čoln in se peljali na drugo stran morja, proti Kafarnáumu. Že se je bilo stemnilo in Jezus še ni prišel k njim, morje pa se je vzdigovalo, ker je pihal močan veter. Ko so prevozili nekako petindvajset ali trideset tečajev, so ugledali, da gre Jezus po morju in se bliža čolnu ter so se prestrašili. On jim je pa rekel: »Jaz sem, ne bojte se!« Radostno so ga torej vzeli v čoln in takoj je bil čoln pri kraju, kamor so pluli.

Če véliki Gospod hoče, ga napolni z duhom razumnosti; on potem izliva besede svoje modrosti in v molitvi slavi Gospoda. On razume njegov sve`t in nauk in razmišlja o njegovih skrivnostih. On objavlja svoj vzgojni nauk in se ponaša s postavo Gospodove zaveze.

Mnogi hvalijo njegovo razumnost, ki ne bo na veke pozabljena; njegov spomin ne izgine in njegovo ime bo živelo od roda do roda. Narodi slavijo njegovo modrost in njegovo hvalo oznanja občestvo. Dokler živi, je njegovo ime spoštovano bolj kakor tisoč drugih, in če leže k pokoju, mu to zadostuje.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Odpev: »Pravični bo cvetel kot palma v Gospodovih dvorih.«

Tisti čas so se učenci po poti med seboj pogovarjali, kdo je največji. In Jezus je sédel, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če hoče biti kdo prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel ter jim rekel: »Kdorkoli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«