Božja beseda za torek, 7. marca 2502

Tiste dni me je angel peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej, izpod tempeljskega praga je privrela voda proti vzhodu, zakaj ospredje templja je gledalo proti vzhodu. Voda pa je izvirala na desni strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata ter me vodil zunaj okrog do zunanjih vrat, ki gledajo proti vzhodu. In glej, voda je žuborela od desne strani.

Mož je šel z merilno vrvico v svoji roki proti vzhodu; zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do gležnjev. Zmeril je zopet tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do kolen. Zopet je zmeril tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do ledij. Zopet je zmeril tisoč komolcev; tedaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti; voda je namreč tako narastla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti.

Tedaj mi je rekel: »Ali si videl, sin človekov?« Potem me je peljal nazaj po bregu reke. Ko sem se vračal, sem videl na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja. Rekel mi je: »Ta voda teče v vzhodni okraj in vre dol v pustinjo in dospe v Mrtvo morje. Ko pride tja, postane voda Mrtvega morja zdrava. Vsakršno živo bitje, ki se tam giblje, oživi, kamor koli se izlije reka; tedaj bo silno veliko rib. Kajti če pride ta voda tja, ozdravi Mrtvo morje in ostane pri življenju vse, kar doseže reka.

Na obeh bregovih reke bo rastlo vsakovrstno drevje z užitnim sadjem; listje mu ne ovene in sad mu ne mine. Vsak mesec bo nov sad rodilo; zakaj voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje v zdravilo.«

Bil je judovski praznik in Jezus se je napotil v Jeruzalem. V Jeruzalemu pa je pri Ovčjih vratih kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betsata in ima pet stebrenikov. V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih.

Bil je pa tam neki človek, ki je bil 38 let bolan. Jezus ga je videl ležečega in, ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me dejal v vodo, kadar voda zaplivka; medtem ko se jaz tja pomikam, pa vstopi pred menoj kdo drug.« Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil.

Tisti dan pa je bila sobota. Judje so zato govorili ozdravljencu: »Sobota je, ne smeš postelje nositi.« On jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: »›Vzemi svojo posteljo in hodi.‹« Vprašali so ga: »Kdo je tisti, ki ti je rekel: ›Vzemi in hodi‹?« Toda ozdravljenec ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil, ker je bila množica ondi. Pozneje ga je našel Jezus v templju in mu rekel: »Glej, ozdravel si, ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« Mož je odšel in Judom povedal, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. Zaradi tega, ker je Jezus delal taka dela v soboto, so ga Judje preganjali.

Slaviti te hočem, Gospod, kralj, hvaliti tebe, Boga mojega zveličanja, slaviti tvoje ime, zavetje mojega življenja! Varuh si mi bil in moj pomočnik, ti si obvaroval moje telo groba in si rešil mojo nogo oblasti podzemlja, osvobodil si me javnega obrekovanja, biča obrekljivega jezika in ustnic lažnivcev.

Pred mojimi nasprotniki si me branil in me rešil po obilnosti svojega usmiljenja iz zanke ljudi, pripravljenih, da me požró, iz rok tistih, ki so mi stregli po življenju, iz mnogih nadlog, ki so me obdajale, iz zadušljivega plamena okrog mene in iz ognja, ki ga nisem podnetil; iz globokega krila podzemlja, nečistih ustnic in lažnivih govorov, puščic varljivega jezika.

Blizu smrti je bila moja duša, moje življenje blizu podzemlja spodaj. Tedaj sem se obračal na vse strani, pa ni bilo pomočnika, oziral sem se po človeški podpori, pa je ni bilo. Tedaj sem se spomnil tvojega usmiljenja, Gospod, in tvojih del od vekov, ki varuješ tiste, ki zaupajo vate, in jih rešuješ vsakega zla.

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In nobeden izmed njiju ne pade na tla brez vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več kot veliko vrabcev ste vredni vi.

Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.