Berilo

Jezus je naš večno živi Odrešenik

Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 13,1-8)

Bratje, bratska ljubezen naj ostane v vas. Gostoljubnosti ne pozabite. V njej so namreč nekateri pogostili angele, ne da bi vedeli. Spominjajte se ujetnikov kakor sojetniki in trpečih, ker ste tudi sami v telesu. Zakon bodi častit v vsem in postelja neomadeževana, kajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog. Življenje bodi brez lakomnosti, zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti sam je rekel: »Ne bom stopil od tebe in ne bom te zapustil.« Zato moremo zaupljivo govoriti: »Gospod je moj pomočnik, ne bom se bal; kaj bi mi storil človek?« Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njih veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke.

Psalm 27

Ps 27,1.3.5.8-9

Evangelij

Ob Jezusovih delih se Herodu oglaša vest

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,14-29)

Ko je kralj Herod slišal, da se je Jezusovo ime razglasilo, je trdil: »Janez Krstnik je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« Drugi pa so govorili: »Elija je.« Spet drugi so trdili: »Prerok je, kakor kateri drug izmed prerokov.« Ko je Herod to slišal, je rekel: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je vstal.«

Herod je bil namreč sam dal Janeza prijeti in ga v ječi vkleniti zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, s katero se je bil oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi; poslušal ga je pa rad.

Prišel pa je ugoden čas, ko je Herod za rojstni dan napravil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom; vstopila je hči same Herodiade in plesala ter se prikupila Herodu in gostom. Tedaj je kralj rekel deklici: »Prosi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, do polovice svojega kraljestva.« Odšla je ven in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta je pa rekla: »Glavo Janeza Krstnika.« In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.«

Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvnika in ukazal prinesti Janezovo glavo. Krvnik je šel, ga v ječi obglavil in njegovo glavo prinesel na krožniku ter dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to zvedeli njegovi učenci, so prišli, vzeli truplo in ga položili v grob.