Božja beseda za petek, 7. oktobra 2044

Bratje, spoznajte, da so tisti, ki verujejo, Abrahamovi sinovi. In ker je pismo naprej videlo, da Bog opravičuje narode iz vere, je napovedalo Abrahamu: »Blagoslovljeni bodo v tebi vsi narodi.« Torej se z vernim Abrahamom blagoslavljajo tisti, ki verujejo. Kolikor jih je namreč iz del postave, so pod prekletstvom. Kajti pisano je: »Preklet vsak, kdor ne vztraja v vsem, kar je zapisano v knjigi postave, da izvrši.« Da pa nihče ni pred Bogom opravičen po postavi, je jasno, kajti »Pravični bo živel iz vere«. Postava pa ni iz vere, ampak: »Kdor to izvrši, bo v tem živel.«

Kristus nas je odkupil iz prekletstva postave, ker je zaradi nas postal prekletstvo; kajti pisano je: »Preklet vsak, kdor visi na lesu«; tako naj bi k poganom prišel Abrahamov blagoslov v Kristusu Jezusu, da bi mi obljubo Duha prejeli po veri.

Ko je Jezus izgnal hudega duha, so nekateri izmed množice govorili: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.

Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove? Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam hude duhove, tedaj je prišlo k vam Božje kraljestvo. Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.

Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde, pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.‹ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si privzame sedem hudih duhov, hujših, ko je sam, in gredo vanjo in tam prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.«

Potem ko je bil Jezus vzet v nebo, so se apostoli vrnili v Jeruzalem z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni pot daleč. Ko so vstopili, so šli v gornjo sobo, kjer so ostajali Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Jakob, Alfejev sin, Simon Gorečnik in Juda, Jakobov brat. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi, z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo in z njegovimi brati.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Zdrava, milosti polna. Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.

Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.«

Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.