Božja beseda za torek, 6. februarja 4644

Sv. Pavel Miki in japonski mučenci, obvezni god

Torek 5. tedna med letom (leto II)

»To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene’« (Mr 7,6b)

Berilo

Bog uslišuje zaupno molitev

Berilo iz 1. knjige kraljev (1 Kr 8,22-23.27-30)

Tiste dni je Salomon vpričo vsega Izraelovega zbora stopil pred Gospodov oltar, razprostrl roke proti nebu in molil: »Gospod, Izraelov Bog! Ni ga tebi enakega Boga gori v nebesih in doli na zemlji. Zavezo in milost hraniš svojim služabnikom, ki z vsem srcem hodijo pred teboj.

Toda ali v resnici prebiva Bog na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal! Vendar se ozri na molitev svojega služabnika in na njegovo prošnjo, Gospod, moj Bog! Poslušaj klic in molitev, ki jo tvoj služabnik danes moli pred teboj! Naj bodo tvoje oči noč in dan odprte nad to hišo, nad mestom, o katerem si obljubil: ›Ondi bo moje ime.‹ Poslušaj molitev, ki jo bo opravljal tvoj služabnik na tem mestu! Poslušaj prošnjo svojega služabnika in svojega ljudstva Izraela, kadar bodo molili na tem mestu! Poslušaj na mestu, kjer prebivaš, v nebesih, poslušaj in odpuščaj!«

Psalm 84

Odpev: »Kako ljuba so tvoja bivališča!«

Ps 84,3-4.5.10.11

Moja duša hrepeni,

medleč koprni po Gospodovih dvorih.

Moje srce in moje telo

vriskata k živemu Bogu.

Odpev: »Kako ljuba so tvoja bivališča!«

Celo vrabec si najde dom

in lastovka gnezdo za svoje mladiče:

pri tvojih oltarjih, Gospod,

moj kralj in moj Bog.

Odpev: »Kako ljuba so tvoja bivališča!«

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši,

vedno te hvalijo. Gospod!

O Bog, naš varuh, ozri se,

poglej na obličje svojega maziljenca!

Odpev: »Kako ljuba so tvoja bivališča!«

Boljši je v tvojih dvorih en dan

kot tisoč drugih;

rajši stojim na pragu v hiši svojega Boga,

kakor da bi prebival v šotorih grešnikov.

Odpev: »Kako ljuba so tvoja bivališča!«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti vaše duše. Aleluja.

Božje zapovedi so nad človeškimi

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,1-13)

Tisti čas so se pri Jezusu zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema. Videli so, da nekateri izmed njegovih učencev jedo kar z nečistimi, to se pravi neumitimi rokami. Farizeji namreč in sploh Judje ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok, ker se držijo izročila starih; tudi ko pridejo s trga, ne jedo, ako se ne umijejo. Še mnogo drugih stvari je, ki jih držijo po izročilu: umivanje čaš in vrčev in bakrenih kotlov.

Vprašali so ga torej farizeji in pismouki: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« In rekel jim je: »Prav je prerokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi.‹ Zametujete Božjo zapoved in se držite človeškega izročila.«

Govoril jim je dalje: »Lepo zametate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila! Mojzes je namreč rekel: ›Spoštuj očeta in mater‹ in ›Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje‹. Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: Vse, kar bi ti od mojega bilo v prid, razglašam za korban,‹ to je dar, mu poslej več ne pustite, da bi kaj storil za očeta ali mater; tako razveljavljate Božjo besedo s svojim izročilom, ki ste ga uvedli. In še mnogo podobnega temu delate.«

Sv. Pavel Miki in japonski mučenci (leto II), obvezni god

Berilo

V meni živi Kristus

Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom (Gal 2,19-20)

Bratje in sestre, po postavi sem postavi umrl, da bi živel Bogu; s Kristusom sem križan, živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus; kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe.