Berilo

Prerok ne more zbežati pred svojo službo

Berilo iz knjige preroka Jona (Jon 1,1-2,1;2,11)

Gospod je govoril Jonu, Amátijevemu sinu: »Vstani in pojdi v Ninive, veliko mesto, in pridiguj v njem! Zakaj njegova hudobija je prišla prédme.« Jona pa se je dvignil, da bi zbežal pred Gospodom v Tarsis. Šel je v Jafo in našel ladjo, namenjeno v Tarsis; plačal je brodnino in vstopil, da bi se peljal v Tarsis, proč od Gospodovega obličja.

Gospod pa je zagnal močan veter na morje, in nastal je velik vihar na morju. Ladja je bila v nevarnosti, da se razbije. Mornarji so se prestrašili in vsak je vpil k svojemu bogu; metali so ladijsko orodje v morje, da bi se tovor zmanjšal. Jona pa je stopil v notranjost ladje, legel in trdno zaspal. Tedaj pristopi k njemu poveljnik ladje in mu reče: »Kaj je s teboj, da spiš? Vstani, kliči k svojemu Bogu! Morebiti se nas Bog spomni, da ne poginemo.« In drug drugemu rečejo: »Pridite, žrebajmo, da zvemo, zakaj nas je zadela ta nesreča.« Vrgli so kocke in kocka je zadela Jona. Tedaj mu rečejo: »Pojasni nam vendar, zakaj nas je zadela ta nadloga? Kakšno je tvoje opravilo? Od kod si prišel? Katera je tvoja dežela? Iz katerega ljudstva si?« Reče jim: »Hebrejec sem. Častim Jahveja, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.« Tedaj se možje hudo prestrašijo in mu rečejo: »Kaj si vendar storil?«

Vedeli so namreč, da je zbežal spred Gospodovega obličja, ker jim je bil povedal. Vprašajo ga: »Kaj naj storimo s teboj, da se nam morje umiri?« Kajti morje se je vedno huje dvigalo. Odgovori jim: »Vzemite me in me vrzite v morje, in morje se vam umiri, zakaj vem, da je po moji krivdi prišel ta velik vihar nad vas.« Še so možje hrabro veslali, da bi dosegli kopno, a zaman, ker je morje bolj in bolj divjalo proti njim. Zato so zaklicali h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ne daj, da poginemo zavoljo življenja tega moža, in ne prištevaj nam nedolžne krvi; zakaj ti, o Gospod, delaš, kakor je tvoja volja.« Nato so vzeli Jona in ga vrgli v morje. In morje je nehalo besneti. Može pa je prevzel velik strah pred Gospodom; opravili so daritev Gospodu in storili obljube.

Gospod je poslal veliko ribo, da je Jona požrla. Jona je ostal v ribjem trebuhu tri dni in tri noči. Tedaj je Gospod ribi ukazal, in vrgla je Jona na kopno.

Spev z odpevom

Jon 2,2-5.8

Evangelij

Kdo je moj bližnji?

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,25-37)

Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« – »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.«

Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.

Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹

Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«

Berilo

Bog je dajal hrano v puščavi

Berilo iz 5. Mojzesove knjige (5 Mz 8,2-5)

Mojzes je govóril ljudstvu: »Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust. Tvoja obleka ni razpadla s tebe in noga ti ni otekla že štirideset let Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor vzgaja kdo svojega sina!«

Ali

Bog opraviči in poveliča

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-30)

Bratje in sestre, vemo, da doslej vse stvarstvo skupno vzdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi vzdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje, ki se vidi, pa ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti. Prav tako pa tudi Duh podpira našo slabotnost; kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, temveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi vzdihi. On, ki preiskuje srca, pa ve, kaj je namen Duha, ker po Božji volji prosi za svete. Vemo pa, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so poklicani po njegovem sklepu.

Tiste, ki jih je vnaprej poznal, je namreč tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Psalm 102

Ps 102,1-4.8-9.13.14.17-18

Evangelij

Bodite vedno pripravljeni

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,35-40)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njihov gospod s svatbe, da mu takoj odprejo, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal in jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim! To pa vedite, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne dal, da bi podkopali njegovo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni; kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.