Božja beseda za soboto, 5. junija 3909

Ko smo prišli v Rim, je bilo Pavlu dovoljeno stanovati zasebno, z vojakom, ki ga je stražil. Čez tri dni je sklical judovske prvake. Ko so se zbrali, jim je govoril: »Bratje, čeprav nisem storil ničesar zoper ljudstvo ali navade očetov, sem bil vendar kot ujetnik iz Jeruzalema izdan Rimljanom v roke. Ti so me zaslišali in hoteli oprostiti, ker ni bilo na meni nobene krivde, ki bi zaslužila smrt. Ker so Judje ugovarjali, sem bil prisiljen sklicati se na cesarja, vendar ne tako, kakor da bi imel jaz svoj narod v čem tožiti. Iz tega razloga torej sem vas poklical, da bi vas videl in nagovoril. Zaradi Izraelovega upanja namreč nosim to verigo.«

Celi dve leti je ostal v najetem stanovanju in je sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je Božje kraljestvo in učil o Gospodu Jezusu Kristusu z vso srčnostjo in brez ovire.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Gospod je v svojem svetem templju.

Gospodov prestol je v nebesih.

Njegove oči gledajo,

njegovi pogledi preiskujejo človeške otroke.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Gospod presoja pravičnega in brezbožnega,

kdor ljubi krivico, tega sovraži.

Gospod je pravičen, ljubi pravičnost;

pravični bodo gledali njegovo obličje.

Odpev: »Pravični bodo gledali Božje obličje.«

Tisti čas se je Peter obrnil in je videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in ki se mu je pri večerji naslonil na prsi ter vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko je torej Peter tega videl, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je odgovoril: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to? Ti hôdi za menoj!«

Raznesla se je torej govorica med brati, da oni učenec ne umrje. A Jezus mu ni rekel: »Ne umrje,« ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj je tebi za to?« To je tisti učenec, ki o tem pričuje in je to napisal; in vemo, da je njegovo pričevanje resnično.

Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati.

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Síonu: »Tvoj Bog kraljuje!« Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas, vsi skupaj vriskajo, saj gledajo iz oči v oči Gospodovo vrnitev na Sion. Vzklikajte, vriskajte vse skupaj, jeruzalémske razvaline! Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo, odkúpil Jeruzalem. Gospod je razgálil svojo sveto roko pred očmi vseh narodov in vsi konci zemlje bodo videli, kako naš Bog rešuje.

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Pojte Gospodu novo pesem,

pojte Gospodu, vse dežele!

Pojte Gospodu, slavite njegovo ime!

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Oznanjajte dan na dan njegovo rešenje,

pripovedujte o njegovem veličastvu med narodi,

o njegovih čudovitih delih med vsemi ljudstvi!

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Dajte Gospodu, ljudski rodovi,

dajte Gospodu slavo in moč,

dajte Gospodu slavo njegovega imena!

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Govorite med narodi: »Gospod kraljuje!«

Utrdil je svet, ki ne omahne,

vladal bo ljudstva po pravici.

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: 'Mir tej hiši!' In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: 'Približalo se vam je Božje kraljestvo.'«