Božja beseda za sredo, 5. junija 2075

Sv. Bonifacij, obvezni god

Sreda 9. tedna med letom (leto I)

»Ni pa Bog mrtvih, ampak živih.« (Mr 12,27a)

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Vdana molitev v stiski doseže uslišanje

Berilo iz Tobita (Tob 3,1-11.24-25)

Tedaj je Tobija vzdihnil in v solzah začel moliti: »Gospod, pravičen si, in pravične so vse tvoje odločitve. Vsa tvoja pota so usmiljenje, zvestoba in pravičnost. In zdaj, Gospod, spomni se me in ne kaznuj me zaradi mojih grehov in se ne spominjaj moje ali mojih staršev krivde! Ker nismo bili poslušni tvojim zapovedim, smo bili izdani v rop, ujetništvo in smrt, v pregovor in zasmeh vsem narodom, med katere si nas razkropil. Da, Gospod, velike so tvoje kazni, ker nismo ravnali po tvojih zapovedih in nismo iskreno hodili pred teboj. A zdaj, Gospod, stôri z menoj po svoji blagovoljnosti in daj, da bo v miru sprejeta moja duša; kajti zame je boljše umreti kakor živeti!«

V istem času pa je tudi Raguelova hči Sara v medijskem mestu Ragesu slišala očitanje od neke očetove dekle. Bila je namreč dana sedmim možem, pa jih je hudi duh Asmodej usmrtil, brž ko so prišli k njej. Ko je torej Sara grajala deklo zaradi njenih očitkov, ji je ta odvrnila: »Od tebe naj nikdar ne vidimo na zemlji sina ali hčere, morilka svojih mož! Mar hočeš umoriti tudi mene, kakor si že umorila sedem mož?« Na to besedo je šla Sara v zgornjo sobo svoje hiše in tri dni in tri noči ni ne jedla ne pila, ampak je vztrajala v molitvi in s solzami prosila Boga, da bi jo rešil iz te sramote.

Molitev obeh, Tobija in Sare, je bila istočasno uslišana pred veličastvom Boga, Najvišjega. Gospodov angel, sveti Rafael, je bil poslan, da bi ozdravil oba, katerih molitve so se ob istem času dvigale pred Gospodovo obličje.

Psalm 25

Odpev: »Gospod, k tebi dvigam svojo dušo.«

Ps 25,2-9

Gospod, moj Bog, vate zaupam;

naj ne bom osramočen,

naj se moji sovražniki

ne radujejo nad menoj!

Odpev: »Gospod, k tebi dvigam svojo dušo.«

Svoja pota, Gospod, mi pokaži

in svojih steza me nauči!

Vodi me v svoji resnici ter me uči;

saj si ti, Bog, moj rešitelj.

Odpev: »Gospod, k tebi dvigam svojo dušo.«

Gospod, spomni se svojega usmiljenja

in svojih milosrčnosti, ki so od vekov.

Grehov moje mladosti se ne spominjaj,

zaradi svoje dobrote me ne pozabi, Gospod!

Odpev: »Gospod, k tebi dvigam svojo dušo.«

Dober in pravičen je Gospod,

zato grešnike uči pravih poti.

Vodi ponižne v pravičnosti,

uči krotke svojih poti.

Odpev: »Gospod, k tebi dvigam svojo dušo.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Kdor spolnjuje Kristusovo besedo, v tem je Božja ljubezen zares popolna. Aleluja.

Bog daje in ohranja življenje

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 12,18-27)

Tisti čas pridejo k Jezusu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo: »Učenik, Mojzes nam je zapisal: ›Če komu umrje brat in zapusti ženo, otrok pa ne zapusti, naj njegov brat vzame njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu.‹ Bilo pa je sedem bratov: in prvi se je oženil, pa je umrl in ni zapustil potomstva. Vzel jo je drugi, pa je umrl in tudi ta ni zapustil potomstva. In tretji prav tako. In vseh sedem ni zapustilo potomstva. Za vsemi je umrla tudi žena. Čigava izmed njih bo torej žena ob vstajenju, ko bodo vstali? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.«

Jezus jim je odgovoril: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate pisma in ne Božje moči? Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. O mrtvih pa, da bodo vstali, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v zgodbi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‹? Ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se torej motite.«

Sv. Bonifacij (leto I), obvezni god

»Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.« (Lk 10,3)

Berilo

Glasniki so poslani po vsej zemlji

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 52,7-10)

Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Síonu: »Tvoj Bog kraljuje!« Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas, vsi skupaj vriskajo, saj gledajo iz oči v oči Gospodovo vrnitev na Sion. Vzklikajte, vriskajte vse skupaj, jeruzalémske razvaline! Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo, odkúpil Jeruzalem. Gospod je razgálil svojo sveto roko pred očmi vseh narodov in vsi konci zemlje bodo videli, kako naš Bog rešuje.

Psalm 95

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Ps 95,1-2a.2b-3.7-8a.10

Pojte Gospodu novo pesem,

pojte Gospodu, vse dežele!

Pojte Gospodu, slavite njegovo ime!

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Oznanjajte dan na dan njegovo rešenje,

pripovedujte o njegovem veličastvu med narodi,

o njegovih čudovitih delih med vsemi ljudstvi!

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Dajte Gospodu, ljudski rodovi,

dajte Gospodu slavo in moč,

dajte Gospodu slavo njegovega imena!

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Govorite med narodi: »Gospod kraljuje!«

Utrdil je svet, ki ne omahne,

vladal bo ljudstva po pravici.

Odpev: »Oznanjajte Gospodova čudovita dela.«

Evangelij

Mt 28,19a.20b

Aleluja

Aleluja. Pojdite torej in učite vse narode, govorí Gospod. Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Aleluja.

Žetev je velika, delavcev pa malo

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,1-9)

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite; glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte. V katero koli hišo pridete, recite najprej: 'Mir tej hiši!' In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: 'Približalo se vam je Božje kraljestvo.'«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Sv. Bonifacij
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Okoliščine v izgnanstvu so zelo hude in kljub veri pripeljejo do vprašanja, ali se vse to splača. Tobit in Raguelova hči Sara se znajdeta sama, nerazumljena in na robu smisla. Tudi če bo zelo hudo, ne bom v težavah krivil Boga, se smilil samemu sebi, ampak se bom zanesel nanj in iz njegove moči deloval naprej. Gospod, utrdi mi vero, da me bodo padci in bolečine še bolj zbližali s teboj in ti bom vedno zaupal.

Evangelij

S saduceji se Jezus pogovarja o predpisu, da mora vdovo poročiti možev brat. Ob vprašanju vstajenja jim pove, da to ni biološko nadaljevanje življenja, ampak dar božje zvestobe, ki ne more prelomiti ljubezenske zaveze s človekom. Hvalil bom Boga, ker želi, da bi polno živel. Gospod, hvala, ker si s svojo smrtjo uničil mojo smrt in mi odprl vstop v življenje, ki ne mine.

Primož Krečič

Sv. Bonifacij (5. junij)

Misli Benedikta XVI.

Dragi bratje in sestre,
danes se bomo ustavili pri velikem misijonarju, ki je širil krščanstvo po srednji Evropi, sv. Bonifaciju, »apostolu Germanov«. Rodil se je v Wessexu okrog leta 675 in bil krščen kot Winfrid. Mlad je vstopil v samostan. Ker je bil zelo nadarjen, ga je čakala bleščeča kariera učenjaka. Ko je bil pri tridesetih posvečen v duhovnika, je začutil klic v apostolat med pogani na celini. Leta 716 se je z nekaj tovariši odpravil v Frizijo (današnjo

…

Dragi bratje in sestre,
danes se bomo ustavili pri velikem misijonarju, ki je širil krščanstvo po srednji Evropi, sv. Bonifaciju, »apostolu Germanov«. Rodil se je v Wessexu okrog leta 675 in bil krščen kot Winfrid. Mlad je vstopil v samostan. Ker je bil zelo nadarjen, ga je čakala bleščeča kariera učenjaka. Ko je bil pri tridesetih posvečen v duhovnika, je začutil klic v apostolat med pogani na celini. Leta 716 se je z nekaj tovariši odpravil v Frizijo (današnjo Nizozemsko), a je zaradi nasprotovanj poskus evangelizacije propadel. Vrnil se je v domovino, dve leti zatem pa odšel v Rim. Papež Gregorij II. mu je, potem ko mu je nadel novo ime Bonifacij, z uradnimi pismi izročil poslanstvo, da oznanja evangelij med germanskimi ljudstvi. /.../

Po Bonifacijevi zaslugi in zaslugi njegovih menihov in nun – tudi ženske so imele zelo pomembno vlogo pri delu evangelizacije – je zacvetela tista človeška kultura, ki je ni mogoče ločiti od vere. Bonifacij nam je zapustil pomembna intelektualna dela: zbirko pisem, pri čemer se pastoralna pisma izmenjujejo z uradnimi in zasebnimi. Sestavil je razpravo Ars grammatica, v kateri razlaga latinski jezik. Pripisujejo mu tudi Ars metrica, uvod v pesnjenje, in več pesmi ter slednjič zbirko 15 govorov. /.../

Kakšno sporočilo lahko danes razberemo iz njegovega nauka in dejavnosti? Osrednje mesto ima božja beseda, ki jo je živel in razlagal v veri Cerkve vse do mučeništva. Tako strastno ga je prevzela božja beseda, da je čutil, kako jo mora nujno ponesti drugim. Druga značilnost Bonifacijevega življenja je njegovo zvesto občestvo z apostolskim sedežem, ki je bilo trdna opora njegovega misijonskega dela. V nekem pismu papežu Zahariju je trdil: »Nikoli ne neham vabiti in podrejati pokorščini apostolskemu sedežu tistih, ki hočejo ostati v katoliški veri in edinosti rimske Cerkve.« Ker je z Rimom povezal Anglijo, Germanijo in Francijo, je odločilno prispeval h krščanskim koreninam Evrope. Tretja Bonifacijeva značilnost pa je pospeševanje srečanja med rimsko-krščansko in germansko kulturo. Vedel je namreč, da je počlovečiti in evangelizirati kulturo sestavni del njegovega škofovskega poslanstva.

Pogumno Bonifacijevo pričevanje je vabilo vsem nam, da v svojem življenju sprejmemo božjo besedo kot temeljno oporno, da strastno ljubimo Cerkev, da se čutimo soodgovorne za njeno prihodnost, da si prizadevamo za njeno edinost okrog Petrovega naslednika. Obenem nas spominja, da krščanstvo, s tem ko spodbuja širjenje kulture, pospešuje človekov napredek. Od nas je torej odvisno, ali bomo dorasli tako dragoceni dediščini in jo bomo znali narediti rodovitno v korist prihodnjih rodov.

Vedno me navduši njegova izjemna gorečnost za evangelij. Pri štiridesetih letih odide iz lepega in plodnega meniškega življenja, da bi oznanjal evangelij preprostim, barbarom; pri osemdesetih gre znova v pokrajino, kjer sluti svoje mučeništvo. Ko primerjamo njegovo živo vero, njegovo gorečnost za evangelij z našo pogosto tako mlačno in birokratsko vero, vidimo, kaj nam je treba storiti in kako obnoviti svojo vero, da bi dali svojemu času v dar dragoceni biser evangelija.