Božja beseda za sredo, 5. decembra 2046

Gospod nad vojskami bo pripravil na Sionski gori vsem ljudstvom gostijo z izbornimi jedili, gostijo z žlahtnim vinom, z najboljšimi jedili, s prečiščenim žlahtnim vinom. Uničil bo na tej gori zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in pokrivalo, s katerim so pokriti vsi narodi, uničil bo smrt za vedno.

Vsemogočni Gospod bo obrisal solze z vseh obrazov, sramoto svojega ljudstva bo odpravil z vse zemlje, kajti Gospod je govoril. Tisti dan porečejo: »Glejte, to je naš Bog! Čakali smo ga, da nas reši. To je Gospod, ki smo vanj upali. Radujmo in veselimo se, da nas je rešil, kajti Gospodova roka bo počivala na tej gori.«

Tisti čas je prišel Jezus h Galilejskemu morju; stopil je na goro in tam sédel. Prišle so k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, kruljave, neme in mnogo drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil; množice so se začudile, ko so videli, da nemi govorijo, da so kruljavi zdravi, da hromi hodijo in slepi gledajo. In slavili so Izraelovega Boga.

Jezus pa je poklical svoje učence in rekel: »Ljudstvo se mi smili; kajti že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da morda ne omagajo na poti.« Učenci mu rečejo: »Od kod bi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi nasitili toliko množico?« Jezus jim reče: »Koliko hlebov imate?« Rekli so: »Sedem, pa malo ribic.« Velel je ljudstvu sesti po tleh; in vzel je sedmero hlebov in ribe, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili; in, kar je ostalo koscev, so pobrali – sedem polnih košar.