Božja beseda za soboto, 5. novembra 2044

Bratje, močno sem se razveselil v Gospodu, da je vendar že znova vzcvetela vaša skrb zame; v tem ste bili tudi skrbni, pa niste imeli priložnosti. Ne govorim zaradi pomanjkanja, kajti naučil sem se biti zadovoljen s tem, v čemer sem.

Znam živeti v skromnosti, znam živeti tudi v izobilju. V vsem in povsem sem navajen biti sit in biti lačen, biti v izobilju in trpeti pomanjkanje. Vse premorem v njem, ki mi daje moč. Vendar ste prav storili, ko ste mi v stiski pomogli. Veste pa tudi vi, Filipljani, da mi v začetku evangelija, ko sem odšel iz Makedonije, ni nobena cerkev dala računa o dajanju in prejemanju, razen vas edinih; kajti celo v Solun ste mi bili zopet in zopet poslali, česar sem potreboval. Ne, kakor bi želel darú, marveč želim obilnega sadú vam v prid. Dobil sem vsega dovolj in sem v izobilju. V obilici imam vsega, odkar sem prejel od Epafrodita, kar ste mi poslali kot lepo dišeč vonj, prijetno daritev, ki je Bogu všeč. Moj Bog pa naj vas z vsem, česar vi potrebujete, napolni po svojem bogastvu v slavi, v Jezusu Kristusu.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večne šotore, ko premine. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej pri krivičnem mamonu niste bili zvesti, kdo vam bo zaupal resnično dobrino? In če pri tujem niste bili zvesti, kdo vam bo dal to, kar je vaše?

Noben služabnik ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Slišali so pa vse to tudi farizeji, ki so bili denarja lakomni, in so ga zasmehovali. Jezus jim je rekel: »Vi ste tisti, ki se delate pravične pred ljudmi, a Bog pozna vaša srca; kajti kar je med ljudmi visoko, je gnusoba pred Bogom.«