Božja beseda za ponedeljek, 4. maja 2071

Tiste dni je Štefan, ki je bil poln milosti in moči, delal čudeže in velika znamenja med ljudstvom. Vstali pa so nekateri iz shodnice Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev, in izmed tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, in so se prerekali s Štefanom, pa se niso mogli ustavljati modrosti in duhu, s katerim je govoril.

Tedaj so naščuvali može, da so govorili: »Slišali smo ga, da je govoril bogokletne besede zoper Mojzesa in Boga.« Nahujskali so ljudstvo, starešine in pismouke; ti so pristopili, ga zgrabili in odvlekli pred véliki zbor. Privedli so krive priče, ki so govorili: »Ta človek ne neha žaljivo govoriti zoper sveti kraj in zoper postavo. Slišali smo ga namreč, ko je govoril: ›Ta Jezus iz Nazareta bo razdejal ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes.‹« Vsi, ki so sedeli v velikem zboru, so uprli pogled vanj in videli njegovo obličje kakor obličje angela.

Odpev: »Blagor njim, ki živijo brez madeža.«

Čeprav knezi sedijo in govorijo zoper mene,

tvoj hlapec premišljuje tvoje zakone.

Tvoje odredbe so moje veselje,

moji svetovavci so tvoji zakoni.

Odpev: »Blagor njim, ki živijo brez madeža.«

Svoja pota sem ti razložil in si me uslišal,

pouči me o svojih zakonih!

Pouči me o poti svojih zapovedi,

premišljeval bom tvoja čudovita dela!

Odpev: »Blagor njim, ki živijo brez madeža.«

Od blodne poti me odvrni,

svojo postavo mi podari!

Izbral sem pot resnice,

odločil sem se za tvoje odloke.

Odpev: »Blagor njim, ki živijo brez madeža.«

Drugi dan se je množica, ki je stala onkraj morja, zavedela, da je bil tam en sam čoln, da pa Jezus s svojimi učenci ni bil stopil v čoln, ampak da so se bili njegovi učenci sami odpeljali. Pripluli pa so drugi čolni iz Tiberije v bližino kraja, kjer so bili jedli kruh po Gospodovi zahvali. Ko je množica videla, da tam ni Jezusa in ne njegovih učencev, so stopili sami v čolne, šli v Kafarnáum in Jezusa iskali. Našli so ga onkraj morja in so mu rekli: »Učenik, kdaj si semkaj prišel?«

Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak ker ste jedli od hlebov in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov; njega je namreč s svojim pečatom zaznamoval Oče, Bog.« Rekli so mu torej: »Kaj naj delamo, da bomo izvrševali Božja dela?« Jezus jim je odgovoril: »To je Božje delo, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Odrešenje v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!« Vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter molili Boga: »Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu vekomaj. Amen.« In rekel mi je eden izmed starešin: »Tile, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« Odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in služijo Bogu noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival med njimi. Ne bodo več lačni in ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo ne druga vročina; Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo namreč paslo in jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki,

smo bili kakor tisti, ki sanjajo.

Tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik vriskanja.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tedaj so govorili med narodi:

»Velike reči je Gospod stóril zanje.«

Velike reči je Gospod za nas stóril,

vsi smo bili zato veseli.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Gospod, daj, da se vrnemo,

kakor se vrnejo potoki v puščavo.

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo z vriskanjem.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Odhajajo, odhajajo z jokom,

ko nosijo seme za setev.

Prihajajo, prihajajo z vriskanjem,

ko nosijo svoje snope.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere in snaho od tašče; in človeku bodo sovražniki njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden; in kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.