Božja beseda za četrtek, 4. maja 2051

Ko je tisti dan prišlo do velikega prerekanja, je vstal Peter in govoril apostolom in starešinam: »Bratje, vi veste, da me je že davno med vami Bog izvolil, da so pogani iz mojih ust slišali nauk evangelija in verovali. Bog, ki pozna srca, je zanje pričeval, ko je njim dal Svetega Duha kakor nam; ni napravil razločka med nami in njimi, ko je z vero očistil njihova srca. Kaj torej zdaj skušate Boga, da učencem nalagate na tilnik jarem, ki ga niso mogli nositi ne naši očetje ne mi. Pač pa verujemo, da se po milosti Gospoda Jezusa zveličamo tako mi kakor oni.«

Ves zbor je utihnil in poslušali so Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, koliko znamenj in čudežev je Bog storil po njima med pogani.

Ko sta umolknila, se je oglasil Jakob in govoril: »Bratje, poslušajte me. Simon je povedal, kako si je Bog od začetka izmed poganov milostno vzel ljudstva za svoje ime. S tem se ujemajo besede prerokov, kakor je pisano: ›Zatem se bom vrnil in bom spet zgradil Davidov dom, ki se je zrušil, in spet pozidal njegove razvaline. Spet ga bom postavil, da bodo iskali Gospoda tudi drugi ljudje in vsi pogani, nad katerimi se kliče moje ime, pravi Gospod, ki to izvršuje. Od vekomaj pozna Gospod svoje delo.‹ Zato sodim, da ne delajmo težav tistim, ki se od poganov spreobračajo k Bogu, ampak jim pišimo, naj se zdržijo tega, kar je ognušeno od malikov, nečistovanja, mesa zadušenih živali in krvi. Mojzes ima namreč od starih časov v vsakem mestu svoje oznanjevalce, ki ga vsako soboto berejo v shodnicah.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni. Ako boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni. To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni.

Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Odrešenje v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!« Vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter molili Boga: »Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu vekomaj. Amen.« In rekel mi je eden izmed starešin: »Tile, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« Odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in služijo Bogu noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival med njimi. Ne bodo več lačni in ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo ne druga vročina; Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo namreč paslo in jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere in snaho od tašče; in človeku bodo sovražniki njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden; in kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.