Božja beseda za torek, 4. maja 2038

Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha; tudi ni nihče govoril; da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno. Z veliko močjo so apostoli pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa in obilje milosti je bilo nad vsemi.

Nobenega ubogega ni bilo med njimi; kolikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potreboval. Tako je Jožef, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba, (po naše: Sin tolažbe), levit, doma s Cipra, imel njivo, jo prodal in denar prinesel ter položil k nogam apostolov.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Gospod je kralj, oblekel je veličastvo,

Gospod je oblekel moč, se opasal.

Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne;

tvoj prestol je trden od pradavnine,

od vekomaj si ti.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Tvoja pričevanja so zelo zanesljiva;

tvoji hiši pristoja svetost,

o Gospod, na večne čase.

Odpev: »Gospod je kralj veličastva.«

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Resnično, resnično, povem ti: Treba vam je, da se rodite znova. Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre; tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Nikodem mu je odgovoril: »Kako se more to zgoditi?«

Jezus mu je rekel: »Ti si Izraelov učitelj, pa tega ne veš? Resnično, resnično, povem ti: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, spričujemo, a našega pričevanja ne sprejemate. Če sem vam govoril o pozemeljskih stvareh in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom govoril o nebeških? Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes. Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak kdor vanj veruje, imel večno življenje.«

Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Odrešenje v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!« Vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter molili Boga: »Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu vekomaj. Amen.« In rekel mi je eden izmed starešin: »Tile, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« Odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in služijo Bogu noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival med njimi. Ne bodo več lačni in ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo ne druga vročina; Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo namreč paslo in jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki,

smo bili kakor tisti, ki sanjajo.

Tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik vriskanja.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tedaj so govorili med narodi:

»Velike reči je Gospod stóril zanje.«

Velike reči je Gospod za nas stóril,

vsi smo bili zato veseli.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Gospod, daj, da se vrnemo,

kakor se vrnejo potoki v puščavo.

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo z vriskanjem.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Odhajajo, odhajajo z jokom,

ko nosijo seme za setev.

Prihajajo, prihajajo z vriskanjem,

ko nosijo svoje snope.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere in snaho od tašče; in človeku bodo sovražniki njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden; in kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.