Božja beseda za torek, 4. maja 2027

Tiste dni se je množica Filipljanov vzdignila proti Pavlu in Silu, poglavarji pa so jima strgali obleko in ukazali, naj ju šibajo. Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo in naročili ječarju, naj ju varno straži. Na tako naročilo ju je vrgel v najbolj notranjo ječo in jima noge dal v klado. Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in slavila Boga, ujetniki pa so ju poslušali.

Kar nastane velik potres, da se je ječa zamajala v temeljih. Na mah so se odprla vrata in vsem so odpadle vezi. Ko se je ječar zbudil in opazil, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel usmrtiti, ker je mislil, da so ujetniki pobegnili.

Toda Pavel je glasno zaklical: »Nič žalega si ne stori, saj smo vsi tukaj!« Zahteval je luč, planil noter in trepetaje padel pred Pavla in Sila; nato ju je peljal ven in rekel: »Gospoda, kaj naj storim, da se zveličam?« Ona pa sta rekla: »Veruj v Gospoda Jezusa in zveličal se boš ti in tvoja hiša.« In govorila sta Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. Še tisto uro ponoči ju je vzel s seboj ter jima izpral rane; in dal se je takoj krstiti on sam in vsi njegovi domači. Peljal ju je v hišo, jima postregel z jedjo in se z vso hišo veselil, da je prejel vero v Boga.

Odpev: »Božja roka nas rešuje.«

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem,

ker si slišal besede mojih ust;

vpričo angelov ti bom prepeval,

se priklanjal v tvojem svetem templju.

Odpev: »Božja roka nas rešuje.«

Slavil bom tvoje ime

zaradi tvoje dobrote in resnice.

Ko sem te klical, si me uslišal,

pomnožil si moč v moji duši.

Odpev: »Božja roka nas rešuje.«

Rešuje me tvoja desnica;

Gospod bo zame dovršil, kar je začel.

Gospod, tvoja dobrota traja vekomaj,

ne zapuščaj dela svojih rok!

Odpev: »Božja roka nas rešuje.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Zdaj odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: »Kam greš?« Ker sem vam pa to povedal, vam je žalost napolnila srce. Toda govorim vam resnico: za vas je dobro, da grem. Če ne odidem, Tolažnik namreč ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride, bo on prepričal svet o grehu, o pravičnosti in o sodbi; o grehu, ker vame ne verujejo; o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli; o sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.

Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Odrešenje v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!« Vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter molili Boga: »Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu vekomaj. Amen.« In rekel mi je eden izmed starešin: »Tile, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?« Odgovoril sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« Rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in služijo Bogu noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival med njimi. Ne bodo več lačni in ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo ne druga vročina; Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo namreč paslo in jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Ko je Gospod dal, da so se vrnili sionski jetniki,

smo bili kakor tisti, ki sanjajo.

Tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik vriskanja.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tedaj so govorili med narodi:

»Velike reči je Gospod stóril zanje.«

Velike reči je Gospod za nas stóril,

vsi smo bili zato veseli.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Gospod, daj, da se vrnemo,

kakor se vrnejo potoki v puščavo.

Tisti, ki sejejo v solzah,

žanjejo z vriskanjem.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Odhajajo, odhajajo z jokom,

ko nosijo seme za setev.

Prihajajo, prihajajo z vriskanjem,

ko nosijo svoje snope.

Odpev: »Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo veseli.«

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere in snaho od tašče; in človeku bodo sovražniki njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden; in kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.