Božja beseda za sredo, 4. februarja 2026
Sreda 4. tedna med letom (leto II)
»In čudil se je njihovi neveri« (Mr 6,6)Berilo
David greši s štetjem prebivalstva
Berilo iz 2. Samuelove knjige (2 Sam 24,2.9-17)
Kralj David je naročil vojskovodju Joabu, ki je bil pri njem: »Prehodi vse Izraelove rodove od Dana do Bersabe in preštejte ljudstvo, da bom vedel število prebivalstva.« Joab je izročil kralju število preštetega ljudstva: v Izraelu je bilo osemsto tisoč z mečem oboroženih vojakov, v Judovem rodu pa petsto tisoč mož. Ko je David preštel ljudstvo, mu je srce bilo. Zato je rekel Gospodu: »Zelo sem grešil s tem, kar sem storil. Ali zdaj, Gospod, odpusti, prosim, krivdo svojemu hlapcu, kajti ravnal sem zelo nespametno!« Ko je David zjutraj vstal, je prišla Gospodova beseda preroku Gadu, Davidovemu vidcu: »Pojdi in povej Davidu: ›Tako govori Gospod: Troje ti predlagam; izberi si eno izmed tega, da ti storim!‹« Gad je prišel k Davidu in mu sporočil: »Ali naj ti pridejo v deželo tri leta lakote? Ali naj tri mesece bežiš pred svojimi nasprotniki, ki te bodo preganjali? Ali naj bo v tvoji deželi tri dni kuga? Premisli sedaj in glej, kaj naj odgovorim njemu, ki me je poslal!«
David je rekel Gadu: »Zelo sem v stiski. Rajši pademo v roke Gospodu; njegovo usmiljenje je namreč veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.« Gospod je torej poslal nad Izraela kugo od jutra do določenega časa. In pomrlo jih je izmed ljudstva od Dana do Bersabe sedemdeset tisoč mož. Ko je angel stegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo Gospodu žal zaradi zla; zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« Bil pa je Gospodov angel pri gumnu Jebusejca Arevna.
Ko je David videl angela, ki je pobijal ljudstvo, je rekel Gospodu: »Glej, jaz sem se pregrešil in jaz sem storil hudo; ti pa, ovce, kaj so storili? Tvoja roka bodi, prosim, zoper mene in zoper hišo mojega očeta!«
Psalm 32
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Živa in učinkovita je Božja beseda, razsoja misli in namene srca. Aleluja.
Prerok je brez časti v domačem kraju
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,1-6)
Tisti čas je Jezus odšel v svoj kraj in spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel v shodnici učiti in mnogi so strme poslušali ter govorili: »Od kod ima ta vse to in kakšna je modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? Ali ni to tesar, sin Marije in brat Jakoba in Jožefa in Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus jim je pa rekel: »Ni brez časti prerok, razen v svojem kraju in med svojimi sorodniki in na svojem domu.« In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. Čudil se je njihovi nevernosti. In hodil je po vaseh v okolici in učil.