Božja beseda za torek, 31. julija 2029
Sv. Ignacij Lojolski, obvezni god
Torek 17. tedna med letom (leto I)
»Kdor ima ušesa, naj posluša.« (Mt 13,43)Berilo
Mojzesov osebni stik z Bogom
Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 33,7-11;34,5-9.28)
Tedaj je Mojzes vzel šotor in ga razpel zanj zunaj tabora, nekoliko proč od tabora, in ga imenoval shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel ven k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora. Kadar koli je šel Mojzes ven k taboru, je vstalo vse ljudstvo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora ter gledal za Mojzesom, dokler ni prišel k šotoru. Ko je pa Mojzes prišel k šotoru, se je spustil dol oblačni steber ter stal pri vhodu v šotor; tedaj je Gospod govoril z Mojzesom. Ko je vse ljudstvo videlo, da je oblačni steber stal pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo in se poklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. Govoril pa je Gospod z Mojzesom od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, njegov služabnik, Nunov sin Jozue, ki je bil še mladenič, pa se ni umaknil iz šotora.
Mojzes je klical Gospodovo ime Jahve. Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.« Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«
Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero zapovedi.
Psalm 103
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede. Aleluja.
Prilika o ljuljki med pšenico napoveduje sodbo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,36-43)
Potem ko je Jezus govoril v prilikah, je množice odpustil in šel v hišo. In prišli so k njemu njegovi učenci in rekli: »Razloži nam priliko o ljuljki in njivi!« In odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov, njiva je svet, dobro seme so otroci kraljestva, ljuljka so otroci hudobe, sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič; žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor se torej ljuljka pobira in v ognju sežiga, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele, in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega, in tiste, ki delajo krivico; in vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«
Berilo
Vse delajte v Božjo slavo
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 10,31-33; 11,1)
Bratje in sestre, najsi jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte v Božjo slavo. Brez spotike bodite Judom in Grkom in Božji Cerkvi, kakor skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem in pri tem ne iščem tega, kar meni koristi, ampak to, kar množici, da bi se zveličali. Bodite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov.
Psalm 111
Evangelij
Prim. Mt 19,27-29
Aleluja
Aleluja. Vi, ki ste zaradi mene in evangelija vse zapustili, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje. Aleluja.
Kristusov učenec se odpove vsemu
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14,25-33)
Tisti čas so šle velike množice za Jezusom; obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede prej in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida; da bi se mu, potem ko bo postavil temelj in bi ne mogel končati, ne začeli vsi, ki bi to videli, posmehovati in govoriti: 'Ta človek je začel zidati, pa ni mogel končati.' Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zoper drugega kralja, ne sede prej in se ne posvetuje, ali more z desetimi tisoči stopiti nasproti njemu, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči? Če ne, pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in prosi miru. Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«