Božja beseda za četrtek, 30. septembra 4523

Sv. Hieronim, obvezni god

Četrtek 26. tedna med letom (leto I), četrtek pred prvim petkom

»V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo.« (Lk 10,8)

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Ezdra bere Božjo besedo zbranemu ljudstvu

Berilo iz Nehemijeve knjige (Neh 8,1-4.5-6.7-12)

Ko je prišel sedmi mesec in so Izraelovi sinovi že bili v svojih mestih, se je ljudstvo enodušno zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. Rekli so pismouku Ezdru, naj prinese knjigo Mojzesove postave, ki jo je Gospod zapovedal Izraelu. Duhovnik Ezdra je prinesel postavo pred zbor, pred može in žene in vse, ki so jo mogli z razumevanjem poslušati, prvi dan sedmega meseca. Od jutranjega svita do poldneva je bral iz nje na trgu pred Vodnimi vrati pred možmi, ženami in tistimi, ki so mogli razumeti; ušesa vsega ljudstva so bila obrnjena h knjigi postave.

Pismouk Ezdra je stal na lesenem govorniškem odru, ki so ga za to naredili. Ezdra je odprl knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo. Ezdra je hvalil Gospoda, velikega Boga, in vse ljudstvo je s povzdignjenimi rokami odgovarjalo: »Amen, amen!« Potem so se pripognili in poklonili Gospodu z obrazom do tal. Leviti so razlagali ljudstvu postavo, ljudstvo pa je stalo na svojem mestu. Brali pa so po odstavkih iz knjige Božje postave in razlagali smisel, tako da so razumeli, kar se je bralo.

Nehemija, to je namestnik, in duhovnik in pismouk Ezdra in leviti, ki so poučevali ljudstvo, so tedaj rekli vsemu ljudstvu: »Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu. Ne žalujte in ne jokajte!« Jokalo je namreč vse ljudstvo, ko je slišalo besede postave.

Potem jim je velel: »Pojdite, jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič pripravljenega! Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.«

Leviti so pomirjevali vse ljudstvo: »Tiho bodite! Kajti ta dan je svet. Nikar ne žalujte!« Nato je šlo vse ljudstvo jest in pit, pošiljat deleže in obhajat velik praznik veselja; kajti umevali so to, kar so jim bili povedali.

Psalm 19

Odpev: »Gospodove zapovedi nas razveseljujejo.«

Ps 19,8.9.10.11

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Gospodove zapovedi nas razveseljujejo.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Gospodove zapovedi nas razveseljujejo.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Gospodove zapovedi nas razveseljujejo.«

Zaželeni so bolj ko zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so ko med

in strd iz satovja.

Odpev: »Gospodove zapovedi nas razveseljujejo.«

Evangelij

Aleluja

Aleluja. Kdor spolnjuje Kristusovo besedo, v tem je Božja ljubezen zares popolna. Aleluja.

Jezusovi učenci prinašajo mir

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,1-12)

Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte.

V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹

Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na ceste in recite: ›Tudi prah, ki se je prijel iz vašega mesta naših nog, otresamo na vas; vendar to vedite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu

Sv. Hieronim (leto I), četrtek pred prvim petkom, obvezni god

Nazaj Koledar Naprej

Berilo

Vse Božje pismo je koristno za pouk

Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Timoteju (2 Tim 3,14-17)

Preljubi, ostani pri tem, kar si se naučil in v veri sprejel, ker veš, od koga si se naučil, in ker od detinstva poznaš Sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri v Jezusa Kristusa. Vse od Boga navdihnjeno Pismo tudi koristno za pouk, za prepričevanje, poboljševanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven.

Psalm 18

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Ps 18,8-11

Gospodova postava je popolna,

poživlja dušo;

Gospodova beseda je zanesljiva,

uči nevednega.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodove postave so prave,

razveseljujejo srce;

Gospodov ukaz je čist,

razsvetljuje oči.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Gospodov strah je iskren,

ostane vekomaj;

Gospodovi odloki so resnični,

obenem pravični.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Zaželeni so bolj kot zlato

in zakladi čistega zlata,

slajši so kot med

in strd iz satovja.

Odpev: »Gospod ima besede večnega življenja.«

Evangelij

Prim. Apd 16,14

Aleluja

Aleluja. Gospod, odpri nam srce, da bomo prisluhnili besedam tvojega Sina. Aleluja.

Nebeško kraljestvo je podobno zakladu

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13,47-52)

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.

Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podkast.

Svetnik za vsak dan
Hieronim
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.

Luč Besede rodi življenje

Berilo

Ljudstvo se vrne v Jeruzalem, pozidajo mesto in tempelj, toda postava jim ostane še vedno nepoznana. Ezdra in Nehemija zbereta ljudi in pred njimi bereta knjige postave. Po tem se zavedo svojih duhovnih korenin in jočejo od veselja. Trudil se bom ohranjati izkušnjo, ko se me je Bog dotaknil, in jo poglabljal ob Svetem pismu. Gospod, zahvaljujem se ti, da me neprestano spominjaš velikih del, ki si mi jih storil.

Evangelij

Jezus pošlje učence, naj oznanjajo prihod Božjega kraljestva in vabijo k spreobrnjenju. Za to poslanstvo morajo biti povsem svobodni. Tudi če jih zavrnejo, jih to ne sme ustaviti. Zavedal se bom, da mi Gospod zaupa nalogo oznanjevanja, čeprav sem nemočen in me je strah, da bom zavrnjen. Gospod, pomagaj mi razumeti, da morem z uboštvom srca oznaniti tvoje odrešenje.

Primož Krečič

Sv. Hieronim (30. september)

Misli Benedikta XVI.

Danes bomo svojo pozornost namenili sv. Hieronimu, cerkvenemu očetu, ki je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava.

Hieronim se je rodil v Stridonah okoli leta 347 (ali kot je Benedikt XVI. rekel v nemškem povzetku v Stridonah v

…

Danes bomo svojo pozornost namenili sv. Hieronimu, cerkvenemu očetu, ki je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja: prevedel ga je v latinski jezik, razlagal ga je v svojih delih in predvsem se je trudil, da bi ga oprijemljivo živel v svojem dolgem zemeljskem življenju kljub dobro znanemu težkemu in ognjevitemu značaju, ki mu ga je dala narava.

Hieronim se je rodil v Stridonah okoli leta 347 (ali kot je Benedikt XVI. rekel v nemškem povzetku v Stridonah v današnji Ljubljani v Sloveniji) v krščanski družini, ki mu je omogočila dobro izobrazbo, saj so ga poslali celo v Rim, da bi izpopolnil svoj študij. Kot mladenič je čutil privlačnost posvetnega življenja (prim. Pismo 22,7), a je v njem prevladalo hrepenenje in zanimanje za krščansko vero. Krst je prejel okoli leta 366 in se usmeril v asketsko življenje. Napotil se je v Oglej, se tam vključil v skupnost gorečih kristjanov, ki jo je sam označil kot “zbor blaženih” (Kronika za leto 374), zbran okoli škofa Valerijana. Potem je odpotoval proti Jutrovem in živel kot samotar v puščavi Halkis, južno od Aleppa (prim. Pismo 14,10), kjer se je resno posvetil študiju. Izpopolnil je svoje poznavanje grščine, začel študirati hebrejsko (prim. Pismo 125,12), prepisoval kodekse in patristična dela (cfr. Pismo 5,2). Premišljevanje, samota in stik z božjo besedo so pospeševali zorenje njegovega krščanskega čutenja. Še bolj boleče je čutil breme mladostnih prestopkov (prim. Pismo 22,7) in živo zaznal nasprotje med pogansko miselnostjo in krščanskim življenjem. To nasprotje je postalo slavno zaradi dramatičnega in živega “videnja”, ki nam ga je sam opisal. V njem se mu je zdelo, da je bil prebičan vpričo Boga, ker je bil “ciceronijanec in ne kristjan” (prim. Pismo 22,30).

Leta 382 se je preselil v Rim. Tam ga je papež Damaz, ki je poznal njegov ugled asketa in sposobnosti izobraženca, privzel za tajnika in svetovalca. Spodbujal ga je, naj se loti novega latinskega prevoda svetopisemskih besedil iz pastoralnih in kulturnih razlogov.

Po smrti papeža Damaza je Hieronim leta 385 zapustil Rim in se napotil na romanje, najprej v Sveto deželo, to tiho pričo Kristusovega zemeljskega življenja, potem v Egipt, izbrano deželo mnogih menihov (prim. Proti Rufinu 3,22; Pismo 108,6-14). Leta 386 se je ustalil v Betlehemu, kjer so po velikodušnosti plemenite Pavle zdradili en moški in en žanski samostan ter gostišče za romarje, ki so prihajali v Sveto deželo, “z mislijo, da Marija in Jožef nista našla, kjer bi se odpočila” (Pismo 108,14). V Betlehemu je ostal do smrti in tam nadaljeval s svojo intenzivno dejavnostjo: razlagal je božjo besedo, branil je vero, se odločno upiral raznim krivoverstvom, spodbujal menihe k popolnosti, učil mlade učence klasično in krščansko kulturo, s pastirskim duhom sprejemal romarje, ki so prihajali obiskat Sveto deželo. Umrl je v svoji celici, blizu votline rojstva, 30. septembra 419/420.

Literarna izobrazba in obsežna učenost sta Hieronimu omogočili pregled in prevod mnogih svetopisemskih besedil; to je bilo dragoceno delo za latinsko Cerkev in za zahodno kulturo. Na osnovi izvirnih besedil v hebrejščini in grščini ter ob primerjanju s predhodnimi prevodi je opravil revizijo štirih evangelijev v latinskem jeziku, potem še psalterija in velikega dela Stare zaveze. Upoštevaje hebrejski in grški izvirnik iz Septuaginte, klasičnega grškega prevoda Stare zaveze, ki sega v predkrščansko obdobje, in predhodne latinske prevode je Hieronim lahko ob pomoči drugih sodelavcev ponudil boljši prevod. To je tako imenovana Vulgata, “uradno” besedilo latinske Cerkve, ki so ga kot takega priznali na tridentinskem koncilu in ki po nedavni reviziji ostaja “uradno” besedilo Cerkve latinskega jezika. Zanimivo je pokazati na merila, ki se jih je veliki biblicist držal pri svojem prevajanju. Sam jih razlaga, ko trdi, da je spoštoval celo besedni red Svetega pisma, ker je v njem, tako pravi “celo besedni red skrivnost” (Pismo 57,5), to je razodetje. Poudarja nadalje potrebo po opiranju na izvirna besedila: “Kadar se med latinci pojavi razprava o Novi zavezi zaradi neskladnega zapisa rokopisov, se zatečemo k izvirniku, to je h grškemu besedilu, v katerem je zapisana Nova zaveza. Enako za Staro zavezo, če je neskladje med grškimi in latinskimi besedili, se sklicujemo na izvirno hebrejsko besedilo. Tako lahko vse, kar priteka iz izvira, najdemo tudi v potočkih” (Pismo 106,2). Hieronim je poleg tega razložil tudi precej svetopisemskih besedil.«