Božja beseda za torek, 30. avgusta 2044

Bratje, Duh preiskuje vse, celo Božje globočine. Kajti kdo izmed ljudi ve, kaj je v človeku, kakor le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi, kar je Božjega, nihče ne pozna, kakor le Božji Duh. Mi nismo prejeli duha svetá, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali, kar nam je Bog milostno daroval: in to tudi oznanjamo, ne z besedami, kakor jih uči človeška modrost, marveč kakor jih uči Duh, tako da razlagamo duhovno, kar je duhovnega. Čutni človek pa ne sprejema, kar je Božjega Duha, kajti zanj je to nespamet in ne more razumeti, ker se to presoja duhovno; duhovni pa presoja vse, a njega samega ne presoja nihče. »Zakaj kdo je spoznal Gospodovo misel, da bi njega učil?« Mi pa imamo Kristusovo misel.

Tisti čas je prišel Jezus v Kafarnáum, in jih je v soboto učil. In strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila polna oblasti. V shodnici pa je bil človek, ki je imel hudega duha, in je zakričal z močnim glasom: »Pusti! Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem, kdo si – svetnik Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Hudi duh ga je vrgel na sredo ter šel iz njega in ga ni nič poškodoval. Groza je obšla vse in govorili so med seboj: »Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje hudim duhovom in odhajajo?« In širil se je glas o njem po vseh krajih v okolici.