Božja beseda za sredo, 3. avgusta 2044

»Tisti čas,« govori Gospod, »bom Bog vsem Izraelovim rodovom in oni bodo moje ljudstvo.« Tako govori Gospod: »Milost je našlo v puščavi ljudstvo, ki je meču uteklo. Izrael gre v svoj počitek.« Iz daljave se mi je prikazal Gospod: »Z večno ljubeznijo te ljubim; zato sem ti tako dolgo ohranil svojo naklonjenost. Zopet te bom dvignil in boš urejeno, izraelsko ljudstvo! Zopet se boš krasilo s svojimi bobniči, boš nastopilo v rajalem plesu. Zopet boš zasajalo vinograde na samarijskih gričih; kdor bo zasajal, bo užival sad. Da, pride dan, ko bodo vpili čuvaji na Efraimskem gorovju: ›Vstanite, pojdimo na Sion h Gospodu, našemu Bogu!‹« Kajti tako govori Gospod: »Vriskajte Jakobu od veselja, vzklikajte glavi narodov! Oznanjajte, hvalite in govorite: Gospod je rešil svoje ljudstvo, Izraelov ostanek.‹«

Tisti čas se je Jezus umaknil v tirske in sidonske kraje. In glej, prišla je žena Kananejka iz tistih krajev in je zavpila: »Usmili se me, Gospod, sin Davidov! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Toda ni ji odgovoril besede. In pristopili so njegovi učenci ter ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!« On je odgovoril: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril je: »Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom.« Ona pa je rekla: »Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.« Tedaj ji je Jezus rekel: »O žena, velika je tvoja vera; zgôdi se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure.